DL: 104-letnica Marija Žveglič - Bog je menda kar pozabil name

2.12.2022 | 14:45

Slavljenki sta za visok jubilej prišla voščit tudi predsednik KO RK Šmarjeta Janez Turk (na levi) in šmarješki župan Marjan Hribar (na desni). Zadaj Ivanka Jeglič. (Foto: Občina Šmarješke Toplice)

104. rojstni dan je praznovala Marija Žveglič, dolgoletna stanovalka šmarješkega doma starejših občanov v Orešju, Penziona Sreča. Gre za najstarejšo občanko občine Šmarješke Toplice, menda tudi za najstarejšo Dolenjko – nihče točno ne ve, ali ji je v letih kdo kos.

Slavljenka Marija oz. Mari, kot ji rečejo, je vesela tega jubileja, saj rada živi, smrti pa se tudi ne boji. Prejela je mnogo čestitk, zelo pa se je razveselila tudi obiska in šopkov cvetja prvega moža občine Šmarješke Toplice Marjana Hribarja in predsednika krajevne organizacije Rdečega križa Šmarjeta Janeza Turka. En šopek je namenila kar za okrasitev župnijske cerkve, saj je Mari zelo verna.

ZDRAVJE JI ŠE DOBRO SLUŽI

Kot pove njena nekdanja soseda iz Gorenje vasi pri Šmarjeti Ivanka Jeglič, ki ji je vrsto let pomagala že prej, da je lahko bivala doma, pa tudi zdaj v domu jo redno obiskuje in razveseljuje s klepeti in raznimi dobrotami, je slavljenka še neverjetno čila za svoja leta. Zdravil skoraj nima, le bolj slabo sliši, sicer pa je še zbrana, veliko bere, zlasti verski tisk, saj je globoko verna, posluša radio Ognjišče, rada se pogovarja s sostanovalci. Ne izpusti tudi maše v domu enkrat na mesec, na kateri zagnano sodeluje in prepeva.

»Z Mari je lepo poklepetati o marsičem. Zanima jo, kaj se dogaja v Gorenji vasi, kako kdo napreduje, kaj se dela v občini, v Sloveniji itd. Rada je na tekočem z vsem. Uporablja še tudi mobitel in ima stike z marsikom,« pripoveduje Ivanka Jeglič, ki jo kot izvrstna gospodinja rada razveseli s kakimi sladkimi dobrotami. A Mari jih vedno deli s sostanovalci. Slavljenka ima zanimiv značaj – je zelo odkrita in neposredna, pove, kot misli, ima pa tudi poseben smisel za humor.

Marija Žveglič, 104-letnica!

»Tako denimo malo v šali, malo pa morda zares pravi, da je menda še Bog pozabil nanjo. Morda pa me je pustil zato še tu, da molim za vse ljudi,« o njej pripoveduje Ivanka.

Stoštiriletnica ima še vedno zelo rada svinjino, obožuje pa tudi grozdje.

POROČILA SE JE PRI 51 LETIH

Njeno življenje je zanimivo. Marija Žveglič je Novomeščanka, ki je živela pod Kapitljem. Rodila se je v številni družini devetih otrok, dva sta še majhna umrla. Danes je živa le še Marija. Med mamo Nežo, ki je bila doma iz Bele Cerkve, in očetom Janezom, ki je bil Suhokranjec, je bilo kar trideset let razlike. A sta se lepo razumela. Oče, ki je bil krojač in je doma šival, je kmalu umrl.

»Mladost sem preživela ne v revščini ne v izobilju, temveč skromno. Vsi otroci smo morali že zgodaj pošteno poprijeti za delo,« se je spominjala Marija ob našem srečanju ob stoletnici. V Novem mestu je končala meščansko šolo, kot šivilja pa je bila zaposlena pri krojaču na Glavnem trgu. Danes ima pokojnino po možu.

Otrok nima, se je pa tudi bolj pozno poročila, pri 51 letih, in sicer z vdovcem Jožetom, ki je bil takrat star 69 let. Spoznala ga je na kapiteljskem koru, kjer je bila Marija vrsto let pevka – ponosna je, da je pela pri zborovodji, znanem skladatelju Ignaciju Hladniku. Z možem sta bila poročena dvanajst let. Pravi, da sta se zelo lepo razumela. Po njegovi smrti se je pred 35 leti preselila v Gorenjo vas pri Šmarjeti, kjer je živela s sestrama. Ko je ostala sama, je ob pomoči sosede Ivanke Jeglič vztrajala še 25 let, dobrih pet let pa je zdaj v domu starejših.

V SREČI ZADOVOLJNA

Tu se dobro počuti in tudi sostanovalci jo imajo radi. Tudi z njimi je praznovala 104. rojstni dan – pogostila jih je s pijačo, Ivanka ji je spekla sladice. Seveda ji je čestitala tudi Jožica Pirkovič v imenu Penziona Sreča, vsi skupaj pa so zapeli Kol’kr kapljic, tol’ko let, saj ji je ta pesem zelo pri srcu, ne pa Vse najboljše za te. Te ne mara, ker je preveč moderna in nekako nima duše v sebi.

Sicer pa slavljenka recepta za dolgo življenje ne izda, ker pravi, da ga ne pozna in ga nikoli ni nikjer prebrala.

Članek je bil objavljen v 42. številki Dolenjskega lista 20. oktobra 2022

L. Markelj