DL: Kadri v gostinstvu - Pomanjkanje je globalen problem

2.12.2022 | 11:20

Za rešitev pomanjkanja kadra v gostinstvu bo potrebno sodelovanje širšega kroga partnerjev. (Foto: M. Ž.)

»Šola za poklice, ki osrečujejo ljudi.« To je moto Srednje šole za gostinstvo in turizem, ki deluje pod okriljem Grma Novo mesto – Centra biotehnike in turizma. Je edina šola na območju JV Slovenije in Posavja z rednim izobraževanjem za poklice v gostinstvu. Čeprav je povpraševanje po poklicih v gostinstvu veliko, se v šoli, ki je lani praznovala 60 let, že leta srečujejo s postopnim upadom vpisa. V letošnje šolsko leto so sicer v začetni letnik vpisali malo več dijakov kot lani, število vseh dijakov pa se zadnja leta vrti okoli 150.

»Pomanjkanje kadra v gostinstvu je problem ne le v Sloveniji, ampak tudi drugod po Evropi. Gre za globalen problem vrednotenja, statusa in položaja teh poklicev v družbi. Za rešitev bo potrebno sodelovanje širšega kroga partnerjev, da bomo usposobili kakovostno domačo delovno silo in jo tudi zadržali doma. Delo v gostinstvu in turizmu je treba spoštovati in ceniti, saj je vloženega veliko truda, da se gost dobro počuti. Prijazna beseda, pogled, nasmeh, osebni stik je nekaj neprecenljivega, je nekaj, česar robot ne more nadomestiti,« razmišlja ravnateljica novomeške gostinske šole Maja Skubic Avsec.

KAKO NAVDUŠITI MLADE?

Kako mlade navdušiti za te poklice, je vprašanje, s katerim se srečujejo vse slovenske gostinske šole, ne nazadnje pa tudi gostinci, ki tovrstni kader potrebujejo. »Povpraševanja po naših dijakih je veliko. Delodajalci se nenehno obračajo na nas in tudi mi sodelujemo z njimi ter jim pri iskanju pomagamo. Imajo tudi možnost, da se dijakom predstavijo in jih tako neposredno nagovorijo, da bi pri njih opravljali obvezno prakso. Naši dijaki nimajo težav pri pridobivanju počitniškega dela, veliko jih dela med vikendi pa tudi popoldne med tednom. Nekateri delodajalci so našim dijakom res pravi mentorji, jih usmerjajo in spodbujajo, da pridobijo čim več znanja, spretnosti in veščin pri njih in to združijo s tem, kar jim daje šola,« je dejala.

V promocijo programov in poklicev v gostinstvu in turizmu na novomeški šoli vlagajo veliko truda. Eden takih projektov je tudi GATUS, mednarodno srečanje in tekmovanje srednjih šol za gostinstvo in turizem iz držav nekdanje Jugoslavije, ki je zrastlo prav na zeljniku Novomeščanov in je ta konec tedna v jubilejni, deseti izvedbi po kroženju znova prispelo v dolenjsko prestolnico. Sicer pa vsako leto skrbijo za promocijo po osnovnih šolah na njihovih tržnicah poklicev ali razrednih urah, pripravijo klasični informativni dan in dan odprtih vrat, povabijo osnovnošolce, da postanejo njihovi dijaki za en dan …

SLEDITI SPREMEMBAM

Žal tudi šolski sistem s predmetnikom in katalogi znanj velikokrat ne zmore dovolj hitro slediti spremembam, ki se dogajajo v družbi in gospodarstvu. Maja Skubic Avsec pravi, da se njihovi učitelji samoizobražujejo ter posodabljajo učno gradivo in pedagoške pristope, žal pa ne gre tako hitro s strokovnimi učbeniki. Ne nazadnje primanjkuje tudi učiteljev za ozko specifična strokovna področja, ki bi nenehno sledili spremembam v stroki in sproti posodabljali učbenike, za nekatere vsebine pa zaradi navedenega razloga učbenikov sploh ni. Epidemija korone je v marsičem terjala hitro prilagajanje gospodarstva in šole. Kar se tiče šole, je bilo najpomembnejše, da so ohranili stik z dijaki, čeprav le na daljavo. Posebno se je to poznalo pri praktičnem pouku, ki so ga med zaprtjem reševali na različne načine, ki jih ponuja sodobna tehnologija. Za velik uspeh šteje, da so vse dijake strokovni delavci s skupnimi močmi uspeli obdržati v učnem procesu, da osipa ni bilo in da so dijaki zaključnih letnikov uspešno opravili zaključni izpit in poklicno maturo. Tako jim je bila dana odskočna deska za naprej.

V GOSTINSTVO Z DUŠO IN S SRCEM

Kako pomemben je izobražen domač kader, se dobro zaveda tudi Robert Gregorčič, vodja kuhinje v butičnih hotelih Dvorec Gregorčič v Šmarjeti in Oštarija – Herbelier v Dolenjskih Toplicah. »Da v naši branži delamo ljudje iz domačih krajev, je prednost za lokalno turistično skupnost in obiskovalca, turista. Družba se bo morala verjetno vprašati o svojem odnosu do poklicev, ki so deficitarni. To, kar se zdaj dogaja v gostinstvu, je posledica večdesetletnega zanemarjanja. Zaposleni v turizmu smo osebe, ki to preprosto radi počnemo. Kdor tega ne počne s srcem in z dušo, si je našel službo v drugačni branži predvsem z bolj predvidljivem delovnem časom. Biti turistični delavec je način življenja,« je prepričan.

Sodelovanje med gospodarstvom in izobraževalnimi institucijami je po njegovem nujnost. »Vsi v verigi moramo spremeniti odnos do privabljanja mladih v našo branžo, ki je gotovo ena bolj pestrih, dinamičnih in srčnih – tu pravzaprav nimamo konkurence. In tu moramo črpati ideje, kako srednje šole in mi, ki se s tem ukvarjamo, na privlačen način predstaviti osnovnošolcem naš poklic. Prizadevamo si, da bi tudi svetovalne delavke v osnovnih šolah ozavestili o prednostih tovrstnih ustvarjalnih panog,« je opozoril Gregorčič, ki sam s srednjo gostinsko šolo v Novem mestu sodeluje že leta kot član komisije za kakovost. »Verjamem, da smo za spremembe odgovorni posamezniki, in zato se bom trudil, da bosta delovni mesti kuhar in natakar v prihodnosti bolj cenjenji in priljubljeni.«

Največje izzive v prihodnosti Gregorčič vidi v prilagajanju delovnih razmer in delovnega časa, skratka fleksibilnosti ne le zaposlenih, ampak tudi delodajalcev in ne nazadnje gostov ter s tem povezanega medsebojnega razumevanja, v poštenem plačilu za kakovostno opravljeno delo in vseživljenjskem učenju.

Članek je bil objavljen v 40. številki Dolenjskega lista 6. oktobra 2022 v prilogi Izzivi

M. Žnidaršič