DL: Tamariskovka je prišla iz Budimpešte

1.12.2022 | 11:20

Tamariskovka je naj ptica letošnjega obročkanja Ring a raja. (Foto: J. Vidmar)

Ptice ujamejo v mrežo. (Foto: J. Vidmar)

Jani Vidmar (Foto: L. M.)

Ptičje selitve spomladi in jeseni so bržkone najbolj množičen in razsežen vsakoletni pojav na Zemlji, saj naj bi se v tem času selilo kar deset milijard ptic. Tako se tudi to jesen ptice selivke zaradi pomanjkanja hrane odpravljajo na negotovo pot s severa proti jugu.

Za uspešno premagovanje tako velikih razdalj potrebujejo vmesne točke, da se lahko spočijejo in nahranijo. Ena takih točk je tudi poplavna ravnica potoka Radulje, imenovana Zdravci, na meji med občinama Škocjan in Šmarješke Toplice. To območje – žal eden vse redkejših primerov neokrnjenega mokrišča pri nas – je bilo konec tedna kraj tradicionalnega obročkanja ptic, ki so ga ljubkovalno poimenovali Ring a raja. Organiziral ga je naravovarstvenik Jani Vidmar iz Zbur skupaj z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, v katerem opravlja tudi vlogo podpredsednika dolenjske sekcije.

»Obročkanje je najstarejša metoda spremljanja in preučevanja ptic, in sicer za raziskovalne namene in za varovanje narave. Ornitologi lahko tako preučujejo selitev ptic, njihovo življenjsko dobo, populacijsko dinamiko in mnoge druge pojave,« pove Vidmar in razloži, kako se obročkovalci lotijo dela.

PRESENEČENJE TAMARISKOVKA

V Zdravcih, kjer so imeli konec tedna več kot 50 obiskovalcev, tudi nekaj domačinov in dijakov iz novomeške kmetijske šole, so že v petek popoldne postavili posebne mreže za lovljenje ptic in šotorski tabor, saj so nekateri tam tudi prespali.

Lovljenje se je začelo naslednjega dne zgodaj zjutraj, saj so morali mreže, ki so jih čez noč zložili, spustiti v položaj za lov še pred svitom, preden se prebudijo ptice, ki prespijo v trstičju. Proti večeru, ko ptice postanejo spet bolj aktivne, so ponovno odprli mreže in nadaljevali lov in obročkanje. Vidmar pove, da ptice izzovejo tudi tako, da jim predvajajo ptičje petje.

Tokrat je bil ulov zaradi malo poznejšega termina malce drugačen. Ujeli in obročkali so 233 ptic, ki so pripadale 22 vrstam. Naj ptica letošnjega obročkanja Ring a raja je bila tamariskovka z madžarskim obročkom, P534917 Budapest.

Od leta 2019 se število ujetih ptic in njihovih vrst v enem koncu tedna v Zdravcih povečuje – lani so ujeli 250 ptic 30 vrst, letos sicer malo manj. Nekaj je stalnih, nekaj je tudi novih, in tako je iz leta v leto.

»Večje število pa je nedvomno znak, da so Zdravci dober habitat za ptice in tudi druge živalske vrste. Tu imamo še ribe, rake, bobre, vidre, divjo mačko, srnjad, dvoživke, vse vrste žab, kačje pastirje, ki izginjajo, štorklje itd.,« pove Vidmar. Med pticami so pogoste vodomec, taščica, drevesna cipa, veliki slavec, kobiličar, bičja in srpična trstnica, severni in vrbji kovaček, mlinarček, rjava in vrtna penica, črnoglavka, močvirska sinica, plavček, velika sinica, dolgorepka, rjavi srakoper, ščinkavec itd.

ZAKAJ OBROČKANJE

Jani Vidmar opiše obročkanje ptic. Ob ujetju se ptici določi vrsta, teža, izmeri se ji dolžina krila ter določita starost in spol, kar sicer ni mogoče pri vseh vrstah, na nogo pa se ji natakne lahek obroček z unikatno številko – za različne vrste ptičev so namenjeni različni obročki.

Nika z vodomcem (Foto: J. Vidmar)

Obročkanje ptic v Zdravcih je bilo dobro obiskano. (Foto: G. Bernard)

Različno veliki obročki za različne vrste ptic (Foto: L. M.)

Obroček je že na ptičji nožici. (Foto: J. Vidmar)

Vse te podatke potem registrirani obročkovalci posredujejo obročkovalskemu centru, ki deluje pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije in je danes del organizirane vseevropske mreže obročkovalskih centrov URING. Zaradi take organiziranosti je vedno mogoče dobiti podatke o obročkani ptici, naj je bila živa ali poginula najdena kjer koli na svetu. Tako so ptice, ki so jih obročkali v Zdravcih, že našli na Češkem, Hrvaškem in Malti. V Zdravcih pa so recimo ujeli ptice, ki so bile obročkane na nemško-danski meji, na Slovaškem, Hrvaškem in drugje.

A nasploh so med ujetimi pticami zelo redko obročkane ptice – razlog je preprost in krut: za mnoge ptice je usodno že prvo leto življenja, ko jih zaradi različnih vzrokov izgine med 30 in 40 odstotkov. Ptica pevka, ki je stara čez deset let, je že prava redkost.

PTICO IZPUSTIJO

Zato je bil Vidmar nedavno vesel klica šmarješke občanke, ki ga je obvestila o najdbi poginulega liščka s slovenskim obročkom. Ugotovili so, da gre za samca, ki je bil ob obročkanju leta 2018 star dve leti, kar pomeni, da je dočakal kar šest let! »Kdor koli najde kakega poginulega ptiča z obročkom, naj to sporoči društvu,« pove Jani Vidmar.

Omeni še poseben ulov v Zdravcih pred leti, in sicer malega strnada, samčka, ki je bil obročkan v Nemčiji – v Sloveniji je bil do takrat opazovan le 15-krat in obročkovalci so bili navdušeni. Povedati velja še, da ptice lahko lovijo in obročkajo le za to usposobljeni obročkovalci, ki so registrirani, svoje znanje pa morajo vsako leto preverjati. Vidmar je med njimi. Tokrat sta bila glavna obročkovalca Ruj in Gaber Mihelič.

Ko je obročkanje končano, ptico seveda takoj izpustijo – ne zadržujejo je v ujetništvu, pove sogovornik in doda, da zelo redko ujamejo obročkane ptice, pri nas ali kje drugje.

»Vsaka ujeta ptica je zadovoljstvo, saj z obročkom na nogi ponese v svet – ob morebitni novi najdbi – neprecenljive podatke,« pove Vidmar.

ZDRAVCI ODGOVORNOST

Ponosen je, da v šmarješki občini premorejo tako naravno vrednoto, kot so Zdravci, obenem pa so Zdravci tudi velika odgovornost občanov in vseh odgovornih služb pri nas, da to največje mokrišče na Dolenjskem ohranijo za bodoče rodove.

Jani Vidmar pri tem še zdaleč ne ostaja le pri besedah. Z ženo sta pred nekaj leti kupila tri hektare močvirnatih parcel v Zdravcih, nasadila nekaj trstičevja, vrb in podobno, hkrati pa skrbita, da prostor ostaja naraven in zaraščen, ker je to še kako pomembno za ves živelj ob sotočju potokov Laknica in Radulja. Mnogi kmetje se sicer čudijo in ne razumejo, da sami delajo narobe, ko čistijo in sekajo na svojih parcelah pas ob potoku.

Še bolj nerazumljivo pa je, da to počnejo tudi delavci Vodnogospodarskega podjetja, kljub večkratnim opozorilom strokovnjakov z Zavoda za varstvo narave, da mora petmetrski pas ob potokih v Naturi 2000 ostati neokrnjen. »Potem se ne gre čuditi, da izginjajo razne živalske in rastlinske vrste, saj se potok pregreva, voda hitreje odteka, skratka, posledic je ogromno. A žal v Sloveniji potoke uničujemo,« razočarano ugotavlja Vidmar.

Članek je bil objavljen v 41. številki Dolenjskega lista 13. oktobra 2022

Lidija Markelj