DL: Nizka brezposelnost - Kdor hoče delati, lahko najde delo; z Romi težave

30.11.2022 | 12:20

Tatjana Muhič (Foto: L. M.)

Tatjana Muhič (Foto: L. M.)

Stanje na trgu dela je v zadnjem času pri nas zelo ugodno za iskalce zaposlitve. Čeprav stopnja brezposelnosti v Sloveniji že od lani vztrajno pada, pa je še vedno veliko brezposelnih, ki so težko zaposljivi ali skorajda nezaposljivi. Kdo so ti dolgotrajno brezposelni ljudje, kateri so vzroki, da se ne zaposlijo?

Tudi o tem smo se pogovarjali s Tatjano Muhič, vodjo Območne službe Novo mesto Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ), ki teritorialno pokriva upravne enote Novo mesto, Trebnje, Črnomelj in Metlika, ter Polono Mirt, vodjo Območne službe Sevnica, ki pokriva upravne enote Krško, Brežice in Sevnica.

V BELI KRAJINI SLABO

Kot pove Tatjana Muhič, so v novomeški območni službi konec avgusta ugotovili 5,6-odstotno registrirano brezposelnost, ki je enaka republiški. Od 2.995 prijavljenih brezposelnih jih največ prihaja iz UE Novo mesto – 1.611, sledijo Črnomelj – 685, Trebnje – 370 in Metlika – 329. Največja brezposelnost je kot običajno v Beli krajini: Črnomelj ima 8,3-odstotno, Metlika 7,8-odstotno in Novo mesto 5,3-odstotno. Trebanjski konec ima najmanjšo, 3,6-odstotno brezposelnost. Po besedah sogovornice je starostna struktura brezposelnih Belokranjcev bistveno slabša kot drugje, več je tudi invalidov in Romov.

Redko kateri brezposelni, starejši od 55 let, se še zaposli.

Vzrok, da se je letos v novomeško območno službo za zaposlovanje prijavilo za 12 odstotkov več ljudi kot v istem lanskem obdobju, se skriva tudi v odpuščanjih v Revozu. »Čeprav je mnogo delavcev našlo zaposlitev drugje, pa so k nam prišli starejši, ki imajo še največ 25 mesecev do upokojitve, pri katerih gre za t. i. mehke upokojitve, ko skladno z zakonodajo osebam pred upokojitvijo omočijo prehod na ZRSZ,« pove Tatjana Muhič.

SE BO TREND OBRNIL?

V Posavju po besedah Polone Mirt beležijo eno najnižjih stopenj brezposelnosti v zgodovini svojega delovanja – 6,9-odstotno. Letos avgusta so imeli npr. v evidenco brezposelnih vpisanih 2.397 oseb, to število pa se še znižuje.

Potrebe delodajalcev se letos povečujejo, v Posavju opažajo celo 15,8-odstotno povečanje v primerjavi s prvimi osmimi meseci lani, celoletna primerjava z letom 2020 pa kaže celo 39,8-odstotno povečanje povpraševanja.

»A jeseni se navadno potrebe delodajalcev zmanjšujejo in poveča se priliv novih oseb v evidenco brezposelnih. Zaradi trenutnih gospodarskih razmer, povezanih z energetsko krizo, predvidevamo obrnjen trend, se pravi, da se bo stopnja registrirane brezposelnosti začela zviševati,« meni Polona Mirt.

Najdlje, tudi desetletja, so v evidenci brezposelnih prijavljeni Romi.

Polona Mirt (Foto: osebni arhiv)

Polona Mirt (Foto: osebni arhiv)

Tatjana Muhič meni, da je prihodnost res vprašljiva: »Podjetniki sicer pravijo, da imajo ogromno naročil, a nihče ne ve, kako bo. Nimamo informacij o kakih večjih odpuščanjih delavcev, je pa res, da za našo regijo velja najnižji delež zaposlovanja.«

KATERIH PREMALO?

Ob majhni brezposelnosti tako na širšem Dolenjskem kot v Posavju trenutno primanjkuje delavcev v vseh dejavnostih in vseh profilov, najbolj iskani pa so: delavci za preprosta dela pri visokih in nizkih gradnjah, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki, natakarji in kuhinjski pomočniki, predmetni učitelji v osnovni šoli, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, kuharji, varilci in drugi deficitarni poklici.

Največ potreb delodajalcev so letos na ZRSZ objavili v dejavnostih gradbeništva, izobraževanja, predelovalnih dejavnostih, gostinstvu, zdravstvu in socialnem varstvu ter v drugih raznovrstnih dejavnostih, dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravil.

Z ROMI TEŽAVE

Okrog 38 odstotkov brezposelnih ima nedokončano ali le dokončano osnovno šolo.

Če je dela res veliko, zakaj še vedno toliko brezposelnih? Vzrokov je več. V evidenci brezposelnih je na našem območju nadpovprečen delež dolgotrajno brezposelnih. V Posavju jih je npr. 60,3 odstotka v evidenci več kot leto dni, od teh jih je slaba polovica prijavljenih pet let ali več, več kot polovica pa je starih 50 let in več.

Med vsemi brezposelnimi prevladujejo starejši od 50 let, teh je okrog 40 odstotkov, slaba četrtina je invalidov, žensk je okrog polovica. Največ je starih nad 55 let, tistih, ki so na čakanju pred upokojitvijo, dobivajo denarno nadomestilo in praktično niso motivirani za službo, ter tistih z zdravstvenimi težavami.

»Če k njim prištejemo še Rome, to pomeni, da jih je od trenutno približno tri tisoč brezposelnih v novomeški območni službi zelo težko zaposljivih kar dve tretjini,« pove Tatjana Muhič in poudari, da za Rome seveda ne vodijo posebnih evidenc, razen če se sami opredelijo po etnični pripadnosti.

DELO PREMALO NAGRAJENO

Med Romi večina nima končane osnovne šole, kar na trgu dela ni dobro, a to še ne pomeni, da zaposlitve ne bi mogli dobiti. V proizvodnji bi bilo mogoče. »A dejstvo je, da Romi ne izpolnjujejo drugih meril zaposlovalcev in so tudi manj motivirani. Premajhna je razlika med minimalno plačo in denarno socialno pomočjo. Država in delodajalci bi morali bolj nagrajevati delo,« jasno pove Muhičeva.

Na območju OS Novo mesto je brezposelnost že dlje časa največja v Beli krajini.

Tudi Polona Mirt iz sevniške območne službe temu pritrdi. »Nekateri brezposelni iskreno povedo, da ne želijo v službo zaradi ugodnih socialnih transferjev in drugih ugodnosti: brezplačne uporabe knjižnice, subvencije najemnin stanovanja, ugodnosti šolajočih se družinskih članov, davčnih olajšav itd. Vzrok za slabše zanimanje za zaposlitev so pri nekaterih tudi težje razmere za delo – težko fizično delo, večizmensko, nočno delo, slabe izkušnje ali slab ugled delodajalca, majhno plačilo za delo itd. Zlasti starejši so zelo neprilagodljivi za delo v drugem poklicu ali za prekvalifikacijo,« pove sogovornica.

TEŽAVE BREZPOSELNIH

»Poleg poklicno-izobrazbenih neskladij je med brezposelnimi vse večji delež oseb z različnimi zdravstvenimi in duševnimi težavami ter kompleksnimi ali situacijskimi ovirami – nezagotovljeno varstvo otrok tudi zaradi zahtevanega večizmenskega dela, odsotnost javnega prevoza in hkrati nezmožnost zagotavljanja lastnega itn. Nekateri se pogosto spoprijemajo s težkimi zdravstvenimi situacijami in zato pri delodajalcih ne dobijo prave priložnosti za vključitev v delo, imajo premalo delovnih izkušenj, pomanjkljivo izobrazbo, socialne kompetence, nerazvite strokovne kompetence ali specifične osebnostne lastnosti in niso zanimivi za delodajalce. Zaradi hitrih sprememb na trgu dela, na tehnološkem področju ali splošno zahtevnejših razmer za delo pri delodajalcih niso dovolj konkurenčni na trgu dela,« pove Polona Mirt in doda, da zato ti ljudje pogosto potrebujejo dodatno pomoč in sodelovanje centov za socialno delo in zdravstva.

Res je tudi, nadaljuje sogovornica, da nekateri delodajalci niti niso zainteresirani za npr. zaposlovanje starejših žensk, pa tudi ne mlajših zaradi morebitnega materinskega dopusta ali odsotnosti zaradi nege otroka, niti ne za zaposlitev Romov (v evidenci jih imajo trenutno 257), tujcev (171) ali invalidnih oseb.

NA POMOČ

Dolgotrajno brezposelnih na zavodih za zaposlovanje seveda ne pustijo pri miru, ampak jih prednostno vključujejo v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, različna neformalna usposabljanja in izobraževanja, subvencijsko zaposlovanje ali javna dela.

Tatjana Muhič pove, da jim pomagajo pridobiti dodatne veščine in kompetence. Vrsto krajših tečajev oblikujejo z delodajalci in izobraževalnimi ustanovami, velik poudarek dajejo tudi pridobivanju digitalnih kompetenc. Rome vključujejo v dokončanje osnovne šole, a tu pravih uspehov kljub trudu žal ni.

Za morebitne nedejavne iskalce zaposlitve zakon nalaga ugotavljanje kršitev. Obe sogovornici poudarjata, da za brezposelne nikakor ne moremo posplošeno reči, da nočejo delati. »To lahko govorimo le za posameznike, ki so manj zainteresirani ali morda izkoriščajo sistem. Večji del je res težko zaposljiv,« pravi Tatjana Muhič.

Polona Mirt pa spomni še na odgovornost delodajalcev – da je tudi od njih samih, njihovega ugleda v lokalnem okolju, vlaganja v ustrezne razmere za delo in odnose na delovnem mestu odvisno zanimanje za delo pri njih.

Članek je bil objavljen v 40. številki Dolenjskega lista 6. oktobra 2022 v prilogi Izzivi

Lidija Markelj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava