DL: V gozdu smo gostje v občutljivem ekosistemu; še nikoli srečal kakšnega inšpektorja

26.11.2022 | 13:15

Črt Šuštar (Foto: osebni arhiv)

Črt Šuštar (Foto: osebni arhiv)

September in oktober sta bila glavna meseca za nabiranje gob. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju z Inšpekcijo za gozdarstvo opozarja na potrebo po upoštevanju pravil obnašanja v gozdu oz. spoštovanje gozdnega bontona ter omejitev pri nabiranju gob in drugih gozdnih plodov. Marsikje namreč opažajo, da obiskovalci gozda tega ne upoštevajo, s tem pa gozdu in lastnikom gozdov povzročajo škodo.

Prost dostop do gozdov in rekreativno nabiranje gozdnih sadežev, plodov in gob je, kot pravijo na ministrstvu, civilizacijski dosežek, ki je zapisan v naše predpise. »Omogoča, da gozd, vse njegove lepote in dobrine uživajo tudi tisti, ki niso lastniki gozda. Pri uresničevanju teh civilizacijskih dobrin pa moramo vsi skupaj upoštevati omejitve, ki so pogoj, da lahko te dobrine uživamo.«

Da moramo z gozdom ravnati spoštljivo, da ga bomo lahko še naprej uporabljali in zapustili zanamcem, opozarja tudi Črt Šuštar, determinator svetovalec in od letošnje pomladi, ko so izvolili novo vodstvo in organe društva, podpredsednik Gobarskega društva Novo mesto, ki pa ima po odstopu novoizvoljene predsednice vsa pooblastila predsednika tega leta 1978 ustanovljenega društva. Novomeško gobarsko društvo sicer sodi med dejavnejša gobarska društva v državi, v obsežnem načrtu dela ima že od samega začetka tudi vsakoletno razstavo gob v Novem mestu. Letošnja razstava bo prav jutri in v soboto v atriju Gostišča na trgu na Glavnem trgu v Novem mestu. Že tradicionalni in dobro obiskani so sicer tudi njihovi gobarski večeri, ki jih kot način izobraževanja članov prirejajo na leto več kot 30. Za izobraževanje, a obenem tudi druženje članov vsako leto organizirajo tudi tri ali štiri skupinska nabiranja gob, kakršno je bilo tudi letošnje zadnje prejšnjo soboto. Enkrat na leto pripravijo strokovno ekskurzijo za člane, že vrsto let pa imajo vsako leto tudi čistilno akcijo, čeprav gozdovi na Dolenjskem, kot pravi Šuštar, niso tako onesnaženi s smetmi, kot so ponekod drugod po Sloveniji.

Gobarski večeri Gobarskega društva Novo mesto so dobro obiskani. (Foto: Črt Šuštar)

Gobarski večeri Gobarskega društva Novo mesto so dobro obiskani. (Foto: Črt Šuštar)

Skupinsko nabiranje gob je tradicionalna izobraževalno-družabna prireditev novomeških gobarjev. (Foto: Črt Šuštar)

Skupinsko nabiranje gob je tradicionalna izobraževalno-družabna prireditev novomeških gobarjev. (Foto: Črt Šuštar)

»Tudi k nam verjetno prihajajo tujci, Italijani, tudi Avstrijci,« pravi. Vendar ne opažajo, da bi povzročali škodo, kot jo denimo na Pokljuki in Pohorju, od koder poročajo o pravih roparskih gobarskih pohodih. Tujci pri nas ne puščajo za seboj nič več odpadkov kot kakšni naši nabiralci gob in drugih gozdnih dobrin, ki jih je, kot pravi, vsako leto več.

KRŠITVE

»Na družbenih omrežjih je videti, da se gobarskega kodeksa oz. pravilnika marsikdo ne drži,« pravi Šuštar in dodaja, da marsikdo krši omejitev glede količine nabranih gob in drugih gozdnih dobrot. Posamezen obiskovalec gozda namreč lahko ob rekreativnem nabiranju za lastne potrebe nabere dnevno največ 2 kg gob, razen zavarovanih gob, ki jih je prepovedano nabirati. Čezmerno nabiranje namreč škoduje tako gozdnim rastlinam in glivi kot tudi celotnemu gozdnemu ekosistemu. Prav tako lahko obiskovalec gozda rekreativno na dan nabere do 2 kg plodov, mahov in kostanja ter do 1 kg zelnatih rastlin, razen zavarovanih rastlin, ki jih je prepovedano nabirati.

»Marsikje so gobe še vedno prevrnjene, čeprav na to, naj se to ne počne, stalno opozarjamo tako na družbenih omrežjih kot v društvu,« pravi o nespoštovanju pravil obnašanja v gozdu in dodaja, da je pomembno tudi pravilno nabiranje gob. »Gobe moramo očistiti tam, kjer smo jo nabrali, pomembno pa je tudi, da jih nosimo v košarah, da trosimo trose naokrog, in ne v plastičnih vrečkah.« Pravi, da zagovarjajo nabiranje gob za lastne, in ne za komercialne namene. Zato pa tudi po Facebooku, kjer imajo več kot 1.300 sledilcev, in v skupini Gozdno kraljestvo, ki je ena od dveh velikih skupin na družbenih omrežjih, v katerih je po 30 oz. 40 tisoč predvsem mladih ljubiteljev gob v Sloveniji, ne dovolijo prodaje gob.

INŠPEKCIJSKI NADZOR

Nespoštovanje določil rekreativnega nabiranja plodov, zelnatih rastlin in gob v gozdu je prekršek, za katerega je zagrožena globa, in kot vsako leto tudi letos gozdarski inšpektorji napovedujejo, da bodo jeseni izvajali inšpekcijski nadzor, in sicer tako nabiranja gozdnih sadežev in plodov kot tudi nedovoljene vožnje v gozdovih.

»Dobro bi bilo, da bi bilo v času glavne sezone na terenu več inšpektorjev,« se strinja tudi Šuštar. Sam ni še nikoli v gozdu srečal kakšnega inšpektorja, in vsaj kolikor je seznanjen, ga tudi drugi člani društva, ki šteje trenutno 84 članov, niso videli. Je pa njihova navzočnost v gozdu potrebna, saj se kršitve ne dogajajo le glede nabranih količin, ampak tudi glede drugega obnašanja v gozdu in dostopanja v gozd.

Šesterček kostanjevk (Foto: B. Blaić)

Šesterček kostanjevk (Foto: B. Blaić)

Poletni goban – jurček (Foto: Črt Šuštar)

Poletni goban – jurček (Foto: Črt Šuštar)

DOSTOPANJE V GOZD Z VOZILOM

Prost dostop do gozdov pomeni prosto hojo ljudi po gozdu in drug dostop v gozd, ki se izvaja na lastno odgovornost in je v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove, pravijo na ministrstvu. Režim uporabe gozdne ceste, ta je označen ob vhodu na gozdno cesto, je treba dosledno spoštovati, prav tako prepoved vožnje po gozdnih cestah, če je tako določeno na posamezni tabli. Prav tako je prepovedana kakršna koli vožnja po gozdnih vlakah, ki ni povezana z gospodarjenjem gozdom.

»Ko ustavljamo in parkiramo vozilo, moramo upoštevati določilo, da se sme vozilo ustavljati in parkirati zgolj do 5 m od roba ceste, pri tem pa ne smemo z vozilom zapirati gozdnih vlak ali kakor koli drugače omejevati gospodarjenja z gozdom in prometa na gozdni cesti ter drugih prometnicah v gozdu. Nespoštovanje režima uporabe gozdnih cest in določil ustavljanja in parkiranja v gozdu sta prekrška, za katera je zagrožena globa,« pravijo na ministrstvu.

PRAVILA OBNAŠANJA V GOZDU

Ko smo v gozdu, se zavedajmo, poudarjajo, da smo zgolj gostje v občutljivem ekosistemu in gostje na zemljišču, ki ima lastnika, zato spoštujmo pravila lepega obnašanja. Pravila obnašanja v gozdu so navedena tudi v Gozdnem bontonu, po katerem v gozdu ne puščamo oz. ne odmetavamo smeti in odpadkov, ne uničujemo ali poškodujemo gozdnih dreves, gozdnega rastja, rastlin in gob. Prav tako tudi ne vpijemo in drugače povzročamo hrupa, saj s tem plašimo gozdne živali, in ne kurimo. Kurjenje v gozdu je prepovedano, prav tako tudi ni dovoljeno obiskovanje gozdnih rezervatov in pragozdnih ostankov.

SANITARNA SEČNJA

V tem času marsikje v gozdovih poteka tudi sanitarna sečnja dreves zaradi sanacije žarišč podlubnikov. Zaradi letošnje hude poletne vročine in suše se je namreč močno povečalo število s podlubniki napadenih dreves. Obiskovalci gozda se sečiščem in spravilnim potem ne smejo približevati, saj s tem ogrožajo sebe, hkrati pa ovirajo gospodarjenje z gozdom. Ker ima lahko nespoštovanje približevanja sečišču in spravilni poti hude posledice, je treba ob obisku gozda, kot opozarjajo na ministrstvu, dosledno spoštovati opozorila izvajalcev sečnje in spravila.

Članek je bil objavljen v 40. številki Dolenjskega lista 6. oktobra 2022

Mojca Leskovšek Svete

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava