DL: Romska problematika vse hujša - Z vilami nad nasilne Rome

20.11.2022 | 18:00

Matjaž Strojin, Silvo Mesojedec in Bogdan Krašna na novinarski konferenci RCI (Foto: L. M.)

Matjaž Strojin, Silvo Mesojedec in Bogdan Krašna na novinarski konferenci RCI (Foto: L. M.)

RCI za reševanje romske problematike po 17 letih prizadevanj vse manj optimistična – V JV Sloveniji sobivanje z Romi marsikje neznosno, Ljubljana pa o težavah noče slišati – Potrebne vaške straže?

Pred kakim mesecem je 76-letni upokojenec iz okolice Šentjerneja, ki živi sam, z vilami nekaj delal na svojem travniku. Približala se mu je skupina mladih Romov, vanj metala stvari, ga zmerjala in nadlegovala. Opozarjal jih je, da naj gredo stran, a oni so vztrajali in ga obkrožili. Takrat je dvignil vile, da bi jih napodil. A Romi so ga v tem položaju z mobijem fotografirali.

Vaščani so k sosedu, ki so ga Romi v preteklosti že ničkolikokrat oškodovali in je že obupan nad vsem dogajanjem, prišli na pomoč, da so ga zaščitili. Kako se je zgodba končala?

Po obisku policije je upokojenec dobil nalog in kazen; menda je bil glavni dokaz fotografija, na kateri je imel v rokah vile – kot hladno orožje, čeprav je branil svoje zemljišče, varnost, mogoče celo življenje. Plačati je moral 250 evrov kazni, kar je že storil, saj je pošten državljan in želi imeti mir. Kako je preživel tisti mesec in plačal vse druge stroške, nikogar ne briga, a ni nepomembno, da njegova pokojnina znaša 300 evrov. Ostalo mu je torej 50 evrov. (Medtem so mu, kot smo poročali, v CI zbrali denar za kazen.) op.ur.

Ljudje se Romov vse bolj bojijo.

Res, da so tudi Romi dobili plačilni nalog in denarno kazen, a tam pravega sankcioniranja ni. Kot je znano, Romi kazni največkrat ne plačajo – te namreč niso izterljive iz socialne podpore, drugih (uradnih) prihodkov pa po večini nimajo.

VAŠKE STRAŽE?

To je le en primer, ki ponazarja romsko problematiko v JV Sloveniji in nemoč ljudi, ki obupani in tudi prestrašeni razmišljajo celo o vaških stražah.

Povožena koruza – škoda, ki so jo na njivi v okolici Dobruške vasi naredili Romi

Povožena koruza – škoda, ki so jo na njivi v okolici Dobruške vasi naredili Romi

»Prihodnosti se pravzaprav bojimo. Smo najbolj izpostavljena regija, kar se tiče romske populacije – imamo vrsto črnih romskih naselij, nezakonite gradnje rastejo kot po tekočem traku, tudi v Žabjaku, kjer je novomeška občina skupaj z državo v ureditev naselja vložila kar 3,5 milijona evrov,« je na novinarski konferenci prejšnji teden v Škocjanu povedal predsednik Regijske civilne iniciative za reševanje romske problematike Silvo Mesojedec, ko je skupaj z drugimi člani – Bogdanom Krašno iz Škocjana, Matjažem Strojinom iz Mihovice pri Šentjerneju in drugimi – predstavil romsko problematiko.

Vsakodnevno se v vaseh blizu romskih naselij v novomeški, šentjernejski in v škocjanski občini pa tudi v belokranjskih in drugod dogajajo številne kraje. Romi odnašajo z njiv pridelke, kradejo in sekajo les v gozdovih, vlamljajo v hiše, ustrahujejo ljudi, povzročajo gospodarsko škodo v poslovnih conah in drugje, ogrožajo prometno varnost. Veliko trgovcev zaradi Romov najema varnostnike in si povečujejo stroške. Velika problematika so v zadnjem času tudi potepuški psi.

Da je stanje na terenu vse slabše, se vidi tudi iz zadnjih dogodkov: umor v Žabjaku pa ne tako dolgo nazaj v Rimšu, Kočevju, Grosuplju … »A že po mesecu dni je vse pozabljeno, do naslednjega uboja. Naj čakamo, da zaradi neukrepanja države enkrat neki civil vzame pravico v svoje roke?« se sprašujejo v RCI.

NESLIŠANI

»Naša prizadevanja in trud kar ne obrodijo sadov, smo neslišani in prezrti. Vsa leta se vrtimo okrog istih zadev. V Ljubljani se vsi odgovorni sprenevedajo, idej za reševanje nimajo, sistemskih rešitev na državni ravni ni. A lokalna politika tega sama ne more rešiti,« pravi Mesojedec in okrca tudi naše župane, da bi morali biti bolj enotni, glasni in aktivni v primerjavi z državo.

Pomanjkanje vizije in nepripravljenost sodelovanja z lokalnim prebivalstvom se kaže tudi v slabem odzivu na nedavno pismo RCI vsem poslanskim skupinam, v katerem so jih spraševali o reševanju romske problematike. Le stranki SD in SDS sta poslali bolj »mlačne« odgovore.

Del romskega naselja v Dobruški vasi ob avtocesti. Na dveh hišnih  številkah je prijavljenih preko tristo Romov, ki predstavljajo že več  kot 10 odstotkov vsega prebivalstva v občini. (Foto: Marko Kirar)

Del romskega naselja v Dobruški vasi ob avtocesti. Na dveh hišnih številkah je prijavljenih preko tristo Romov, ki predstavljajo že več kot 10 odstotkov vsega prebivalstva v občini. (Foto: Marko Kirar)

STRAH PRED ROMI

»Nihče pa ne pove, kaj bodo naredili. Sprašujemo se, kdaj bodo vsi skupaj končno spoznali, da je situacija na terenu resnično resna, da je zadnji čas za ukrepanje,« pove Mesojedec.

Pohvalnih besed so v RIC le o policiji. »Policija se trudi in skuša nekaj narediti, a vidi se neučinkovitost sodstva. Ni končnega epiloga, pravega sankcioniranja ni. Ogroženi ljudje tudi zato kriminalnih dejanj nočejo več prijavljati in se izpostavljati, Romov se bojijo. S tem njihova nasilna moč le še narašča,« pove Bogdan Krašna, podjetnik iz Škocjana.

Ker večina Romov ne konča osnovnega izobraževanja, seveda težko dobi zaposlitev oz. je ne dobi ali pa je zaradi visokih socialnih podpor niti ne želi. Tako imajo 24 ur časa na dan. Politika pa je nepripravljena, da pripravi neki program zaposlovanja Romov, pripovedujejo v RCI. Jedro problema vidijo prav v prejemanju večnih socialnih podpor in posledično nezainteresiranosti Romov za delo.

NAJ DELAJO!

Silvo Mesojedec je Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pred kratkim predlagal, da se v obnovo prizadetega območja na Krasu zaradi hudega poletnega požara vključi Rome oz. prejemnike denarne socialne pomoči in nadomestila za brezposelne. »Delo v naravi bi Romom nedvomno odgovarjalo in naj se jim še vožnja všteje v delovni čas, samo da bi kaj delali,« pravi Mesojedec, razočaran nad odgovorom ministrstva, da to ni tako preprosto, da se ne da itn. Na take odgovore so v RCI že navajeni. Podobno ni na plodna tla padla njihova ideja o ustanovitvi izobraževalno-zaposlitvenega centra za Rome. Mogoče bo zaživelo socialno podjetništvo, v katerem rešilno bilko vidi škocjanski župan Jože Kapler.

Mesojedec se sprašuje tudi, zakaj novomeška občina ne pripravi javnih del, prek katerih bi Romi npr. očistili svoje romsko naselje. »Menda nekako ni zakonske podlage, česar ne razumem. Vlada lahko čez noč spremeni zakon o davkih, tukaj pa se leta oz. desetletja ne da narediti nič in situacija je le slabša.«

V RCI poudarjajo, da lokalni prebivalci niso nestrpni in si vsi želijo sobivanja z Romi, a ne na zdajšnji način, ko pravice in dolžnosti ne veljajo za vse enako.

Članek je bil objavljen v 40. številki Dolenjskega lista 6. oktober 2022

Lidija Markelj

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (1)

20.11.2022Oceni Jožko 

Ko je "stari" v pogovoru z Meštrovičem, ocenjeval državotvornost posameznih narodov takratne YU, je za Slovence menil, da jih ne zanima ničesar, kar ni gruntovno njihovega. Žal je imel prav. To je eden od primerov, ki to dokazuje in se zadeva nikakor ne reši.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava