Vzporednice nasilja: Ubiti domačina v Siriji, človeka v Ukrajini in ljubezenskega tekmeca v Novem mestu – mar ni v principu enako?

12.11.2022 | 19:00

Avtor komentarja, novinar Dolenjskega lista Martin Luzar

Avtor komentarja, novinar Dolenjskega lista Martin Luzar

»Sine Tale, magare moje malo, izmiri se sam sa sobom, pa ćeš onda lahko i sa svijetom.« Nepozabne besede so iz kultne serije sarajevske televizije, ki so jo posneli po besedilu Derviša Sušića, režiral pa jo je Sulejman Kupusović. V prostem prevodu bi se glasile: Sine, Tale, osliček, moj mali, pomiri se sam s seboj in se boš pomiril tudi s svetom.

Serijo so posneli leta 1978, in glede na čas njenega nastanka bi se ob njej mogoče kdo vprašal, ali še ima kaj povedati danes. Kako skoraj pol stoletja pozneje zveni napotek, ki ga je slišal Tale? Zveni, kot je zvenel takrat, in kot bi zvenel kadar koli v človeški zgodovini. A kot se zdi, sodobni, vse bolj orožarjem podrejeni svet ne želi prisluhniti takim besedam, kar se mu je zgodilo najbrž zato, ker že desetletja bolj kot notranji mir posameznika in vsakršni mir ceni in gradi javni nemir v človeški skupnosti.

Ubiti z ameriško puško domačina v Siriji in z rusko kalašnikovko človeka v Ukrajini in ljubezenskega tekmeca v Novem mestu – mar ni to v principu enako?

Mir je nadaljevanje vojne z drugimi sredstvi. V to prakso so ga strpali samooklicani usmerjevalci svetovnega tehnološkega razvoja in duhovne preobrazbe planeta. Včasih je veljalo, da je vojna nadaljevanje politike z drugimi sredstvi, a sčasoma se je na svetu marsikaj premešalo in tako se je vsaj pri skupini ljudi spremenil tudi pogled na vojno. Rečeno čisto preprosto: nasilje je nekaterim postalo vrednota.

Težko je sprejeti, da je to tako, še težje je preživljati, kar omenjeno ponotranjenje nasilje prinaša posameznikom in skupnosti. Nekateri tudi ne preživijo. Tragično spoznanje, tudi prav o tem, prinaša potepuhova pesem iz filmske nadaljevanke Erazem in potepuh. »/…/ Uči nas tale štor'ja, da če sta vraga dva, da tisti zmeraj zmaga, k'ma več pesjanskega.«

O kom in o čem govorimo z na videz otročjo pesmijo iz otroške nadaljevanke? O zahodnem vragu, ki je spodbudil nasilje v arabskih deželah, zaradi katerega je Evropo zatresel migrantski val, ki mu ni videti konca? O ukrajinskem bojišču, zaradi katerega skozi ohlapne notranje vezi Evropske unije polzijo v prazno težko prisluženi evri tudi v deželi na sončni strani Alp in tako tudi med Sotlo in Kolpo?

Scenaristi omenjenih dveh dogajanj so vse prej kot pomirjeni s svetom. Če sklepamo po nauku, ki ga je bil deležen Tale, tudi niso pomirjeni sami s seboj. To je problem, a očitno ne njihov osebni, ampak problem sveta.

Kakor koli obrnemo, smo pri vprašanju nasilja. In da ne gremo tisoče kilometrov daleč, se ustavimo na bližnji cesti in v bližnjem kraju prav notri v neki hiši. Bližnja cesta: na njej leži nekdo ustreljen. Mladenič, ki je zdaj že zapahi – mu je kdo segal dobronamerno v srce, kot so Taletu? – je streljal. Ubiti z ameriško puško domačina v Siriji in z rusko kalašnikovko človeka v Ukrajini in ljubezenskega tekmeca v Novem mestu – mar ni to v principu enako?

Omenili smo še neko hišo. Pred kratkim je v eni izmed teh umrla mati šestih otrok. Zaradi krvne osvete, ki je še del »običajev« na nekaterih albanskih območjih? Ne, mož, ki je ubijal, ni zmogel misliti tako daleč. Da je tedaj bil njegov bog in da je rekel: »Ej, mož, pomiri se v sebi, pa se boš pomiril tudi s svojo ženo in z materjo vajinih šestih otrok, ki si jo nekoč tako ljubil,' bi se mogoče nasilnež še pomiril.

Kje se izgubljajo besede, kakršne so položili na srce Taletu? Medlijo v sodobnem svetu, ki je tak, kot so ga doživljali otroci nekje na Dolenjskem, za te vemo, a najbrž tudi marsikje drugje. Slavko Dokl, novinar iz Novega mesta, eden tistih otrok, je povedal tole: »Bila je vojna. Vsepovsod je bilo nasilje. Nismo bili vojaki, ampak nasilje je prišlo tudi do nas in v nas. Ne vem, zakaj, ampak hodili smo po vasi, lovili kokoši in jih pobijali. Vsi so pobijali, pa smo še mi.«

So kakšne vzporednice nasilja?

Članek je bil objavljen v 37. številki Dolenjskega lista 15. septembra 2022

Martin Luzar

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava