DL: Ponosni na tradicijo - Gasilec pri vsaki hiši

6.10.2022 | 12:00

Razvitje prapora: najslovesnejši del proslave (Foto: Borna Miljavec Prugar)

Razvitje prapora: najslovesnejši del proslave (Foto: Borna Miljavec Prugar)

Eno najmlajših društev v Gasilski zvezi – Spomini na požar pred dvajsetimi leti – Razvili društveni prapor

Pred 70 leti je bilo ustanovljeno Prostovoljno gasilsko društvo Podzemelj, eno najmlajših od 17 društev v Gasilski zvezi Metlika. Njegovo temeljno poslanstvo je ves čas zaščita in reševanje v KS Podzemelj z več kot 500 prebivalci, ki obsega naselja Podzemelj, Zemelj, Grm, Kapljišče, Škrilje, Boršt, Boginja vas, Prilozje in Mlake.

Ustanovni člani, 18 jih je bilo, so že v začetku gasilstvo gradili na zdravih temeljih, iz katerih gasilci še danes črpajo moč, zgled in čut za ljudi v stiski. Svojih prostorov takrat še niso imeli, a so jih z odprtimi rokami pričakali v prosvetni učilnici, farovški kašči, kletnih prostorih tako imenovane cerkvene hiše in nekdanje Osnovne šole Podzemelj.

»Tako kot naši predniki se tudi mi spopadamo z ognjenimi zublji in pomagamo pri vseh nesrečah, na kar smo seveda ponosni,« je ob proslavi 70. obletnice društva in razvitja gasilskega prapora povedal predsednik Tomaž Starašinič. Bil je še gasilski pionirček, ko so ga po televiziji 20. julija 2002 na počitnicah pri babici osupnili prizori podzemeljske osnovne šole, ki je zgorela do tal, vključno s telovadnico. »Tako velikih požarov od takrat na našem območju ni bilo, smo pa večkrat, v dnevu celo šestkrat, posredovali pri elementarnih nesrečah. Tudi pomoč pri gašenju požara na Krasu prejšnji mesec je bila za vse nas velika izkušnja,« je še dejal Starašinič.

Društvo ima 190 članov, prapor s 17 trakovi pa je prvi razvit v samostojni Sloveniji, namesto tistega iz leta 1982. V kroniki društva je še zapisano, da so leta 1984 kupili prvi gasilski kombi, leta 1999 pa še eno gasilsko vozilo. Leta 2002 so uredili prireditveni prostor in leta 2012 kupili nov gasilski avtomobil. V zadnjih letih so dajali poudarek operativnemu delu, novi opremi, prenovi gasilskega doma in urejanju okolice. Predsednik prizna, kar sicer mnogi zamolčijo, da ni gasilca, ki ne bi kljub dobremu voznemu parku in sodobni opremi vedno hotel imeti še kaj več. Ponosen pa je na dejstvo, da skoraj ni hiše, ki ne bi imela vsaj enega gasilca, velikokrat pa se zgodi, da so v društvo včlanjene kar tri generacije, pri nekaterih celo štiri.

Članek je bil objavljen v 33. številki Dolenjskega lista 18. avgusta 2022

M. Glavonjić

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava