DL: Prazne trgovine; na Cikavi se premika, na Glavnem trgu Müller še prazen

28.9.2022 | 14:45

Glavni trg v Novem mestu za nekatere trgovce postaja nezanimiv z odpiranjem nakupovalnih središč na mestnem obrobju. Tako ostaja prazna tudi Müllerjeva trgovina (levo). (Foto: M. L.)

Blagovnica Brežice je zaprta. Pred železno zaporo na severni strani veter in očitno obiskovalci prinašajo marsikaj. (Foto: M. L.)

Napis počasi izgublja črke, brežiški skupni spomin na Blagovnico pa je živ. (Foto: M. L.)

Medtem ko ponekod v mestih samevajo zaprte trgovine, nastajajo nova trgovska središča – Nekdanja Blagovnica Brežice čaka na končno odločitev, ki je še neznanka – KS Brežice: Zakonodaja naj spodbuja uporabo praznih prostorov – V Novem mestu na Cikavi se premika, na Glavnem trgu prazna trgovina ostaja

Medtem ko nekateri trgovci v mestnih središčih zapuščajo trgovine in stavbe ostajajo prazne, gradijo nove trgovine na nepozidanih površinah. V Brežicah je med praznimi trgovinami nekdanja Blagovnica Brežice. V Novem mestu, na mestnem obrobju, na Cikavi, že dlje časa sameva nekdanje Mercatorjevo nakupovalno središče, v središču mesta pa je med praznimi stavbami na Glavnem trgu zaprta trgovina Müller, ki se je pred leti preselila na mestno obrobje, v trgovsko središče pod Trško Goro.

Kot pravijo na Občini Brežice, so glede nekdanje Blagovnice Brežice na lastnika, družbo Mercator, naslovili več prošenj in pobud za ureditev ter se z njim tudi pogovarjali. »Na pobude glede vsebine objekta je Mercator odgovarjal, da objekta ne želi prodati, ampak ga želi urediti, a da tega ne more uresničiti, ker z zasebnima lastnikoma objektov ob Blagovnici ne uspe doseči dogovora,« pravijo na občini.

Blizu zaprte Blagovnice nastaja novo trgovsko območje. Tam so pred časom že zgradili trgovino, naredili bodo še nove. Investitor je podjetje iz Medvod. Občina je na njegovo pobudo pripravila občinski podrobni prostorski načrt za prihodnji Trgovski center Brežice ob Cesti svobode vzhod. Gre za tri nove trgovine. Tam so zdaj kmetijske površine, travniki, a so to po občinskem prostorskem načrtu zdaj nepozidana stavbna zemljišča.

Te nove trgovine bodo v Krajevni skupnosti Brežice. »V mestu, v mestnem jedru, potrebujemo trgovine, predvsem pa ljudi, ki bodo v teh trgovinah kupovali vse leto,« meni predsednica krajevne skupnosti Brežice Alenka Černelič Krošelj. Prepričati domačine, da lahko doma kupijo vse ali večino, kar potrebujejo, ni ravno preprosto. »Sama sem prepričana, da imamo dovolj trgovin, in me skrbi, kaj bo z vsemi stavbami, ko bodo 'odslužile', kot je odslužila Blagovnica. Tudi v krajevni skupnosti smo zaskrbljeni zaradi tega, ker vemo, da je že Intermarket precej prazen, da je TPC na vhodu v mesto nič kaj ugleden s praznimi lokali, da bodo nove soseske imele v pritličjih tudi lokale in poslovne prostore. Predvsem bi bilo treba zagotoviti, da so stavbe vzdrževane, da so arhitekturo bolj ambiciozne in da po prenehanju dejavnosti lastnik ustrezno poskrbi za rušitev itn.,« našteva Alenka Černelič Krošelj. »Če pogledam z vidika že skoraj dediščine, bi bilo odlično, da bi Blagovnica s prenovo ostala trgovsko središče. To bi bilo pionirsko, inovativno in trajnostno pa družbeno odgovorno delo – mogoče bi kateremu izmed trgovcev ta koncept ustrezal. Dobro bi bilo, da bi zakonodaja spodbujala uporabo praznih prostorov. Če lastniki nimajo posebnih stroškov s tem in niso tu 'doma', pa jim je skoraj vseeno, kako je videti vhod v mesto Brežice. Želeli bi si, da jim ne bi bilo vseeno,« še dodaja predsednica Krajevne skupnosti Brežice.

Če bodo rušili, bomo prodali

Na naše vprašanje o usodi Blagovnice v Mercatorju navajajo, da razmišljajo o novem objektu na isti lokaciji. Če se bodo odločili za gradnjo novega trgovskega objekta, bodo Blagovnico prek razpisa prodali izbranemu vlagatelju, ki bo nato zgradil nov objekt, v katerem bo Mercatorjeva prodajalna. Kdaj bodo posamezne faze uskladili in končali, še ne morejo napovedati.

V Blagovnici sta v delu pritličja dve dejavnosti, gostinska in zdravstvena. Z gostinstvom se ukvarja Restavracija Štefanič, katere lastnik je Stane Štefanič. Prostor, na katerem stoji Blagovnica, je po njegovem elitna stara trgovska točka. »Če bi Mercator želel prodati stavbo, a do zdaj ni izrazil take želje niti je ni skomuniciral z nami, bi bili mi zelo veseli, če bi se to zgodilo že jutri: da bi dobili novega soseda, da bi ta prostor zaživel, ker bi od tega nekaj imeli vsi, največ pa meščani Brežic,« je prepričan Štefanič, lastnik restavracije in zemljišča do Bizeljske ceste. »Če bi se Mercator odločil za rušenje stavbe, smo pripravljeni naš objekt prodati. Vsa leta, odkar je Blagovnica zaprta, se Mercator ni pogovarjal z nami. Ko je bilo slišati, da bo stavbo kupila Supernova in da bodo objekt podrli, smo mu ponudili naš objekt v prodajo. Z občino v teh letih ni bilo nobene komunikacije. So pa bili kupci za ta objekt, a Mercator očitno ni želel povedati cene,« pravi Stane Štefanič.

Stane Štefanič (Foto: M. L.)

Vsi smo se odpovedovali

»Če porušijo to stavbo Blagovnice in tu zgradijo novo trgovino, naj bo. Novih trgovskih objektov pa si ne želimo, posebno pa ne na kmetijskih zemljiščih,« pravi naključna sogovornica Hedvika Škaler. Ena izmed domačink predlaga za prazno Blagovnico ureditev dnevnega centra. Lojze Ogorevc, glasbenik (znan tudi po organizaciji bosonogih pohodov), je bil zaposlen v Blagovnici Brežice skoraj dvajset let kot vodja glasbenega oddelka. Blagovnica Brežice je bila po njegovem mnenju tudi nekakšno družabno središče Brežic. »Na Radiu Brežice sem predstavljal glasbene novosti, ljudje so jih slišali in prihajali v Blagovnico po plošče in kasete. Glasbeni oddelek je bil zelo dobro založen tudi z glasbili. Preden sem kupcem instrument prodal, sem ga pred njimi preizkusil. Ljudem sem pomagal izbrati glasbo, ki so jo potem na Radiu Brežice naročili kot glasbeno čestitko nekomu. Organiziral sem letna srečanja narodno-zabavnih ansamblov Po domače pred Blagovnico Brežice,« našteva Lojze, ki ga vsakič stisne pri srcu, ko gre mimo zapuščene stavbe. V teh dneh je objavil na Facebooku zapis o Blagovnici. »To so b'li 'cajti', vedno iz srednje šole še malo pogledat', kaj dogaja na glasbenem oddelku. 'Luštno' je b'lo,« je zapisala na Facebooku Mojca Krušlin, ena izmed mnogih, ki se odzivajo nanj. »V brežiški Blagovnici si dobil skoraj vse, od igle do avtomobila. Iz Krškega sem hodil kupovat sem. Zdaj lahko kupujemo v drugih trgovinah, a je škoda, da je Blagovnica zaprta in da tak dober prostor propada,« pravi Zoran T. »Mercator je lastnik. Mi vsi smo se odpovedovali za ta objekt, zdaj pa žalostno propada,« pravi Jožica Bratanič, nekdanja sindikalistka v Mercatorju.

Nova cesta, nova podjetja

V Novem mestu sta med praznimi trgovskimi lokacijami nekdanje Mercatorjevo trgovsko središče na mestnem obrobju, na Cikavi, in nekdanja Müllerjeva trgovina na Glavnem trgu v središču mesta. Mercator je objekt na Cikavi prodal, so povedali v tej družbi. »Pri lastništvu nekdanjega nakupovalnega središča na Cikavi je v letošnjem letu prišlo do spremembe; objekt je po novem v lasti novomeškega podjetja, ki deluje na območju poslovno-industrijske cone Cikava. Stavba, v kateri je nekoč delovala trgovina Müller, ostaja v lasti podjetja Müller, s katerim smo v preteklosti že navezali stike, ga pozivali k oživitvi nekdanje trgovine (kar je leta 2018 tudi najavilo), vendar konkretnih dejanj lastnika do danes ni bilo,« pravijo na Mestni občini Novo mesto.

Tudi za Novo mesto velja dilema, ali za nove trgovine uporabiti stare ali nove trgovske lokacije. »Na Mestni občini Novo mesto z veseljem prisluhnemo zainteresiranim investitorjem, z njimi delimo svoje razvojne vizije in jih po svojih pristojnostih podpiramo. V zasebno lastnino ne moremo posegati, je pa interes lokalne skupnosti, da bi v praznih trgovinskih prostorih tudi lastniki videli priložnost za obuditev poslovne dejavnosti,« pravijo na občini. S komunalnim opremljanjem poslovno-industrijske cone na Cikavi, ki bo v prihodnje neposredno povezana s cestnim odsekom tretje razvojne osi, želi občina privabiti nova mala in srednje velika podjetja. Tudi Glavni trg po oceni občine postaja vse bolj poslovno zanimiv, kar želi občina okrepiti z razpisi za sofinanciranje najemnin, programov in prenov pročelij.

Trgovska območja opredeljuje, kot poudarjajo na občini, občinski prostorski načrt. Vlagatelju občina predstavi obstoječe trgovinske lokacije in druga območja, ki so po občinskem prostorskem načrtu primerna za tovrstno gradnjo. »Končna odločitev o lokaciji postavitve trgovinskega objekta, ki mora biti skladna z OPN, je tako vezana na interes vlagateljev. Investitorjem velikokrat zaradi že urejenih prometnih povezav in preverjenega logističnega ozadja sicer bolj ustrezajo obstoječe trgovinske lokacije,« pravijo na Mestni občini Novo mesto.

Članek je bil objavljen v 33. številki Dolenjskega lista 18. avgusta 2022

M. Luzar