FOTO: 80 let od tragedije v Beceletovi jami - zadnji naboj prihranil zase

26.9.2022 | 14:45

FOTO: 80 let od tragedije v Beceletovi jami - zadnji naboj prihranil zase
FOTO: 80 let od tragedije v Beceletovi jami - zadnji naboj prihranil zase
FOTO: 80 let od tragedije v Beceletovi jami - zadnji naboj prihranil zase

Sredi julija 1942 se je začela velika italijanska ofenziva v Ljubljanski pokrajini in je trajala do začetka novembra 1942.

Ob koncu šeste faze ofenzive so se aktivisti OF pred Italijani umaknili najprej v Hmeljnik, ker pa se tam niso počutili varne, so se razdelili v manjše skupine. Ena se je zatekla v opuščeni odtočni kanal gradu Bajnof, druga v kraško jamo v Žlebeh pod Trško goro in tretja pod vodstvom Vinka Paderšiča v Beceletovo jamo pri Zagradu. Posamezniki so si poiskali zatočišče v višjih predelih rajona.

Aktivisti v Žlebeh in Beceletovi jami so bili izdani in so jih obkolili Italijani. Obleganje se je končalo s predajo aktivistov iz obeh jam z izjemo Vinka Paderšiča - Batreje, ki se je boril do zadnjega naboja – tega je prihranil zase. Čeprav so ostali verjeli, da jih bodo Italijani odpeljali le v taborišče, se je njihovo življenje končalo 24. septembra pod okupatorjevimi streli v gozdu pri vasi Otočec (na tem mestu danes stoji osnovna šola). Okupatorjevo maščevanje zaradi izgube svojega oficirja in vojaka je doletelo tudi dvanajst talcev, pripeljanih iz novomeških zaporov, ki so jih usmrtili pri Starem gradu.

Na slovesnosti v spomin na te dogodke je številne prisotne, med katerimi je bil tudi upokojeni general in borec NOB Lado Kocijan, pozdravil mag. Dušan Černe, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Novo mesto in se med drugim zahvalil Krki, tovarni zdravil, d. d., Novo mesto za sponzorstvo prireditve. Slavnostna govorka je bila dr. Ljubica Jelušič, podpredsednica Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, ki je posebej pozdravila tudi člane spominske Novomeške čete in praporščake.

»Prapori na slovesnosti zelo veliko povedo,« je poudarila v uvodu svojega udarnega in čustvenega govora. »Ne samo kot simbol združenj in kot simbol partizanskih enot in domoljubnih organizacij, ampak so predvsem del zgodovine in sporočilo današnjim generacijam, kaj so bile vrednote časa, ko se je bilo potrebno boriti za domovino, za svobodo in preživetje slovenskega naroda. Vrhunec italijanske ofenzive v času med 22. in 26. septembrom 1942 je bil surov in dokončen obračun z vsem in vsakršnim uporništvom. Dve skupini aktivistov sta bili izdani. Tudi ti v Beceletovi jami. Dva dni so potekali boji in na koncu so se vsi predali. Razen enega. Vinko Paderšič - Batreja je zadnji naboj prihranil zase. Izbral je smrt, ker se je smrti manj bal kot ujetništva v okupatorskih rokah. Ni hotel, da bi izbiral o njegovem življenju, trpljenju in smrti nekdo drug. Še danes se moramo zamisliti nad tem neverjetnim pogumom, ki ga je izbral on sam, ne nekdo drug.«

Slavnostna govorka je nadaljevala z besedami, da je »na naših partizanskih praporih simbol zlata zvezda in na mnogih partizanskih spomenikih je vklesana rdeča zvezda. Ta zvezda je naš simbol. Simbol združenosti in simbol miru, svobode in spoštovanja človekovega dostojanstva. S to zvezdo na praporih smo previhrali že mnoge bitke in to ne samo tiste v pravih bitkah s prapori partizanskih enot, temveč tudi prave politične bitke. Po letu 1991 je bilo vse manj partizanskih proslav in praporov. Nekdanji borci, njihovi potomci in praporščaki so jih imeli skrbno shranjene doma ali v muzejih.

Rdeča zvezda je skrivnostno izginjala s spomenikov, desne politične sile so poskušale v vsakem mandatu vsaj enkrat sprejeti zakon, s katerim bi prepovedali t. i. totalitarne simbole. Na prvem mestu seveda rdečo zvezdo. Mi smo se borili naprej in prinesli naše zastave ne samo na borčevska druženja in borčevske proslave, temveč tudi na proteste in na demonstracije pred parlament. Naša zvezda je znova postala simbol upora proti silam, ki so spreminjale zgodovino in kolaboracijo razglašale za vrednoto, partizanski upor pa za nepotrebno žrtvovanje. Naša zlata zvezda je rdeče sijala med državnimi proslavami, kamor borčevski prapori niso bili povabljeni. Praporščakom in vsem nam želim, de ne bi nikoli več nikomur padlo na pamet, da bi prepovedoval te simbole, ki jih praporščaki nosite v rokah. Da ti simboli ne bi smeli vihrati takrat, ko se klanjamo naši domovini, našemu narodu in naši zgodovini. Ker je pod temi simboli padlo veliko življenj – za našo svobodo, za našo sedanjo svobodo in naš sedanji mir. Zato smo danes tu, pri Beceletovi jami. Ker svoboda in mir nista samoumevni vrednoti, in vse bolj se zdi v Evropi, da drvimo v spopad svetovnih razsežnosti. V tem spopadu bomo krvavo potrebovali te simbole, simbole upanja. Simbole, ki bodo naše otroke morda znova spremljali skozi nemogoče življenjske odločitve, kakršna je bila odločitev Vinka Paderšiča - Batreje. Morda jih bo tolažila naša udarna in otožna partizanska pesem, tako kot so v njej slišali upanje na svobodo naši predniki. Stari prapori bodo plapolali, odeti v barve našega naroda, nad njimi pa zvezda upanja, rdeča zvezda, ki bo razsvetljevala pot v svobodo. Kdor ne pozna zgodovine, kdor jo potlači in zametuje, je obsojen, da jo ponavlja.

Zato zapojmo, ljudje, zapojmo te pesmi partizanske, besedila partizanskih pesmi, ki jih še znamo, dokler jih še znamo. Dvignimo prapore, ki nas povezujejo sedaj, ki nas bodo v dobrem in slabem povezovali tudi v prihodnost. Pripnimo si rdečo zvezdo v srce. Danes tukaj in za vedno,« so besede, s katerimi je zaključila govor dr. Ljubica Jelušič.

Slovesnost, ki jo je vodila Janja Gazvoda, se je nadaljevala z minuto tišine in polaganjem cvetja pri jami, kjer spominsko obeležje opozarja na smrt Vinka Paderšiča in aktivistov OF iz Beceletove jame, jame v Žlebeh in treh aktivistk, zajetih v Zagradu.

Kulturni program so z recitacijami obogatili učenci Osnovne šole Otočec pod mentorstvom Barbare Pavlovič Plevanč, recitatorka iz KO ZB Brusnice Zdenka Kranjc in harmonikarja Luka Ban, dijak ŠC Novo mesto, ter Žiga Rolih iz Osnovne šole Brusnice.

Slovesnost v organizaciji KO ZB za vrednote NOB Otočec se je zaključila z družabnim srečanjem.

Za KO ZB za vrednote NOB Otočec Darko Pucelj
Fotografije: arhiv združenja

Galerija

_zbeceletova (1)
_zbeceletova (10)
_zbeceletova (11)
_zbeceletova (12)
_zbeceletova (13)
_zbeceletova (14)
_zbeceletova (15)
_zbeceletova (16)
_zbeceletova (17)
_zbeceletova (18)
_zbeceletova (2)
_zbeceletova (3)
_zbeceletova (4)
_zbeceletova (5)
_zbeceletova (6)
_zbeceletova (7)
_zbeceletova (8)
_zbeceletova (9)

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (1)

27.9.2022–3     + (9)     – (12)     Oceni Lojzekov stric 

Koliko pa stane nastop maskar davkoplacevalce,

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava