DL: Kmetijsko svetovanje - Ekološka pridelava konoplje

25.9.2022 | 13:40

Vsebnost THC-ja pri industrijski konoplji je desetkrat manjša kot pri konoplji, s katero se je mogoče omamljati. (Foto: arhiv DL)

Navadna konoplja je vsestransko uporabna poljščina. Iz delov rastline dobimo surovine za obrtno-industrijsko pridelavo (za seme, stiskanje olja iz semen, stranski proizvod stiskanja semen so beljakovine, prehranske vlaknine), iz stebel se pridobiva sukanec, iz katerega lahko naredimo oblačila, jih predelamo v papir ali uporabimo kot gradbeni material, konoplja pa ima tudi zdravilne učinkovine – liste se uporabi za čaj in pridobivanje smole, ki sta bogata s kanabinoidi.

Konoplja potrebuje za rast globoka, zračna, srednje težka tla. Manj uspešna bo rast na glinastih, težkih in kislih tleh, neustrezna za pridelavo konoplje so tudi izrazito peščena tla. Za dobro rast in razvoj potrebuje dobro obdelano njivo, kar lažje dosežemo s klasično obdelavo. To pomeni jesensko oranje in spomladansko večkratna predsetvena obdelava z brano tudi z namenom zmanjšanja zapleveljenosti (pomen slepe setve). Pomembno je temeljno gnojenje z organskimi gnojili že jeseni ali pa spomladi pred predsetveno obdelavo. V kolobarju uspeva za vsemi poljščinami (žita, okopavine, zrnate stročnice, detelje) in je odličen pred posevek vsem poljščinam.

Sejemo jo od sredine marca do sredine junija (letos se je izkazalo, da je bil začetek meseca junija najboljši čas setve). Gostota setve je odvisna od sorte in namena uporabe pridelka. Posevki za vlakna morajo biti gostejši kot za pridelavo semena. Žetev pri gostejši setvi je lažja, saj so stebla tanjša, gosta setev pa tudi ovira rast plevelov, ki redke posevke lahko močno zaplevelijo. Pri gosti setvi posejemo seme z žitno sejalnico na medvrstni razmik od 12,5 do 15 cm, razmik v vrsti naj bo od 5 do 10 cm, globina setve pa od 2 do 4 cm. Pri sortah za pridelavo semena se lahko uporabi tudi pnevmatska sejalnica za koruzo, ko naravnamo medvrstni razmik na od 50 do 70 cm, razmik v vrsti pa od 20 do 30 cm. Pri setvi je treba upoštevati slovensko zakonodajo, ki je povzeta v Pravilniku o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka, ter spremljati njene posodobitve. Vloga na MKGP mora biti vložena do 10. maja. V Sloveniji se lahko pridelujejo sorte konoplje, ki so vpisane v Skupnem katalogu sort poljščin, čemur pravimo tudi evropska sortna lista.

Žetev konoplje za vlakna je od dva do tri tedne po cvetenju. Za spravilo je potreben poseben stroj z grebensko kosilnico oz. silokombajn (ali žetev na roke), ki zreže stebla za gradbene izdelke. Pridelek štirih ton suhih stebel da do 2,5 tone vlaken/ha. Suha stebla pri od 17- do 18-odst. vlagi pakiramo v bale. Žetev konoplje za semena in olje poteka v času polne zrelosti, pri čemer so težave z osipanjem semen, saj večina sort dozoreva precej neenakomerno in počasi. Spravilo posevka je glavna tehnološka težava tudi zaradi neustreznih kombajnov, ki so vzrok precejšnjih izgub semena. Če so stebla debela, na primer za vlakna in siliranje, pa lahko pride do uničenja rezil in drugih delov kombajna. Pri dvofaznem spravilu je pridelek navadno večji za polovico. Običajno je pridelek od 500 do 700 kg/ha, čeprav so pričakovanja večja (od 1 do 2 t zrnja/ha pri od 8- do 10-odst. vlagi). V praksi žanjejo konopljo s starejšim žitnimi kombajni. Zaradi nevarnosti poškodbe stroja poteka pri spravilu semena žetev zgornje tretjine rastline.

Članek je bil objavljen v 32. številki Dolenjskega lista 11. avgusta 2022

Sabina Lazič, KGZS – Zavod Novo mesto