DL: Ne samo podivjani psi, šakali so med nami

22.9.2022 | 13:00

Šakal (Foto: Shutterstock)

Šakal (Foto: Shutterstock)

Članek v Dolenjskem listu »Občani se bojijo na sprehod« je zaradi ozaveščanja prebivanja v kulturni krajini odlično osvetlil nemarnosti in nevarnosti podivjanih psov na območjih Bršljina, Prečne, Češče vasi in Podbreznika. Klateški psi in brez nadzora spuščeni psi pa se potepajo tudi v Krajevni skupnosti Bučna vas. Čeprav velja prepoved brskanja po smeteh, nihče ne nadzoruje Romk, ki jim občasno sledi tropič necepljenih psov, ki so značilnih oblik in barv. Zgodi se, da psi svojim neformalnim lastnikom sledijo celo v nakupovalna središča ob Ljubljanski cesti. Ljudje negativno pojavno obliko sprejemajo kot nekakšno nujno zlo, saj vrsta javnih služb ne ukrepa. Bog ne daj, da bi kdor koli skušal ukrepati, takoj bi ga javno obsodili kot kršilca pravic živali. Pa niso težava samo klateški psi, za katere se sumi, da prihajajo iz Žabjeka. Problem so tudi vodniki psov, ki svoje štirinožne ljubljenčke brez nadzora spuščajo v naravo, v kateri se dogaja marsikaj. Doživel sem, da je rodovniški pes gonil srno, ki je pred menoj kot sprehajalcem skočila prek ceste. Nagonov psa ne moremo izključiti. Ljudsko modrovanje, da »moj pes ne bo škodil srnjadi«, je popolna utopija. Za srnjad velja, da »ni tekač, srna je skrivač«, ki zaradi lastne telesne konstitucije premore hiter beg le na krajših razdaljah. Če upehana srna omaga, postane lahek plen ...

Na nedavnem sprehodu sem spoznal, da med nami v prosti naravi živijo tudi šakali (Canis aureus L.). Na njivi med ulico Brinje in Gorenjimi Kamencami sem opazil mlada, zelo živahna šakala, ki sta sledila srnjadi. Šakal je srednje velik predstavnik družine psov (Canidae). Podoben je volku in lisici, s svojo velikostjo in težo med 10 do 12 kilogrami pa sodi med obe vrsti. Obarvanost njegovega kožuha je podobna obarvanosti volka. Krasijo ga sivkasto-oranžni odtenki na bokih s svetlo progo na spodnji strani vratu. Hitre tekaške noge mu omogočajo dober ulov, z ukrivljenimi podočniki pa pokonča svoj plen. Krasi ga kratek rep, njegovi blazinici srednjih dveh prstov sta navadno združeni v zadnjem delu.

Šakal, ki je učinkovit in vzdržljiv tekač, je tudi dober plavalec. Kot vsejed pleni manjše sesalce tudi do velikosti ovce, ptice, plazilce, dvoživke, žuželke, uživa pa mrhovino in rastlinsko hrano, predvsem sadje. Šakali, ki bodo v prihodnosti z gotovostjo vse bolj ogrožali domačije in kmečka posestva, živijo v parih oziroma družinskih tropih in tvorijo teritorialne skupine.

Za zaščito naših ljudi, zlasti pa kmečkih gospodarstev, si je LZS izboril, da ima šakal svojo lovno dobo, ki je v času od 1. julija do 15. marca. Za našo varnost so zato oči uprte tudi v lovce, ki bodo morali poskrbeti za sorazmeren odstrel, da se šakali ne bodo mastili na račun ljudstva, zlasti kmetov, ki so glede na prehranske navade šakalov najbolj ogroženi. Tudi zato, ker so potencialni prenašalci silvatične stekline.

Članek je bil objavljen v 32. številki Dolenjskega lista 11. avgusta 2022 v rubriki ''Rezervirano za vas''

Bojan Avbar

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava