DL: V luči podražitev - Podjetja z mislimi pri jeseni

15.9.2022 | 12:30

Sankcije EU ne smejo škodovati gospodarstvu, ki je medsebojno izjemno povezano. (Foto: Unsplash)

Sankcije EU ne smejo škodovati gospodarstvu, ki je medsebojno izjemno povezano. (Foto: Unsplash)

Podjetja si prizadevajo povečati energetsko učinkovitost – Ob večji redukciji plina se ponekod proizvodnja lahko ustavi – Kordiš: Kritično je celotno gospodarstvo, ki je med seboj močno povezano

Nižje cene plina za gospodinjstva, skupne gospodinjske odjemalce in za osnovne socialne službe bo vlada sprejela prvega septembra; veljale bodo eno leto. Za gospodarske porabnike bodo za jesen pripravili posebne ukrepe. Ob vse večji draginji energentov, zlasti zemeljskega plina, se gospodarstvo ne more hipno preusmeriti na alternativne vire, višajo se tudi cene elektrike, zato so ukrepi nujni, opozarjajo iz nekaterih naših podjetij.

Zemeljski plin je poleg električne energije ključen energent v podjetju Ursa Slovenije, kjer je od uporabe plina povsem odvisna proizvodnja steklene volne. »Za določene tehnološke faze, kot je steklarska peč, je možna alternativa električna energija in kurilno olje, vendar le za ohranjanje delovanja peči brez proizvodnje izdelkov. Za nekatere faze alternativ trenutno ni,« razlaga vodja obrata Ursa Slovenija Andrej Novak.

DL: V luči podražitev - Podjetja z mislimi pri jeseni

Na ublažitev dviga cen njihovih produktov še delno vpliva zakup plina po nižjih cenah iz preteklih obdobij, delno pa so že odvisni od novih. »Intenzivno delamo na optimizaciji porabe, vendar ob večji redukciji plina proizvodnja ne more obratovati. Ustavitev steklarske peči bi pomenila ogromno gmotno škodo in ustavitev proizvodnje za leto dni ali več, saj so trenutni dobavni roki za materiale, ki so potrebni za ponovni zagon peči, tudi do dve leti,« dodaja Novak.

Večanje energetske učinkovitosti

Razmere na energetskem trgu so že od preteklega leta vse prej kot preproste in predvidljive, kar so v podjetju Krka prepoznali in začeli aktivno izvajati dodatne organizacijske in tehnične ukrepe, s katerimi v največji mogoči meri dodatno izboljšujejo energetsko učinkovitost ter ublažujejo povišanja stroškov za energijo. V zadnjih mesecih so resneje pristopili k izvajanju aktivnosti o učinkoviti rabi vseh vrst naprav in energetskih sistemov za vse zaposlene. Kljub izdelanemu akcijskemu načrtu obratovanja so še vedno odvisni od kakovostne, zanesljive in zadostne dobave zemeljskega plina ter alternativnega goriva, ekstra lahkega kurilnega olja, sporočajo iz Službe za odnose z javnostmi Krke.

Visoke cene elektrike, ne le plina

Papirna industrija je energetsko intenzivna panoga, saj je za proizvodnjo potrebne veliko elektrike in toplote. »Imamo lastni energetski center, v katerem proizvedemo vso potrebno toploto in četrtino električne energije,« razloži tehnična direktorica Vipapa Videm Krško Milena Resnik. Pri vhodnih gorivih so fleksibilni, saj lahko zemeljski plin nadomestijo s premogom, z lesno biomaso in lahkim kurilnim oljem.

Proizvodnja v krškem Vipapu danes stoji zaradi cen elektrike. Ključno, kar odgovorni pozabljajo, opozarja sogovornica, je, da bo industrijo uničila visoka cena elektrike, saj pomanjkanje plina ali njegova visoka cena za seboj potegne tudi visok dvig cene elektrike.

Kritično celotno gospodarstvo

»Vsi ukrepi države, ki bodo v nadaljevanju sprejeti, morajo upoštevati gospodarstvo in znotraj tega industrijo kot enega ključnih stebrov za delovanje države,« meni Tomaž Kordiš, direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele Krajine. »Predelovalne dejavnosti in podjetja znotraj njih so odvisni drug od drugega, zato so vse kritične in nobena ne sme biti puščena zadaj ali ob pomanjkanju energentov ustavljena,« dodaja in opozarja, da za industrijo ni mogoč takojšen prehod na nove tehnologije in obnovljive vire, saj je potreben čas za zagotovitev novih virov in pripravo tehnične opreme za njihovo delovanje. Strinja se s skupnimi stališči Gospodarske zbornice Slovenije, ki meni, da morajo biti obstoječe in prihodnje sankcije Evropske Unije oblikovane tako, da ne povzročajo škode evropskemu in s tem slovenskemu gospodarstvu, ki je medsebojno izjemno povezano.

Članek je bil objavljen v 31. številki Dolenjskega lista 4. avgusta 2022

Nuša Vavtar

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava