DL: Do invalidov v večini prijazni, a so tudi izjeme. Tale je bolela ...

6.9.2022 | 14:45

Simbolna slika (Foto: arhiv DL)

''Prijazen'' sprejem invalida se je zgodil v novomeški t.i. Plavi laguni. (Foto: arhiv lokalno.si)

Jože iz Novega mesta je že 23 let invalid po možganski kapi. Zaradi bolezni je moral na hojico, s katero pa ne more v blok, ker je vhod s parkirišča medetažni in mora po stopnicah do dvigala. Zato se je pred tremi meseci odločil in šel v dom v Šmihelu. V treh mesecih je bil dvakrat doma. »Pripeljal sem po spodnji strani, ker z zgornje strani v blok oz. do doma ne morem, ker je medetažno. Avtomobil sem parkiral zunaj vozišča, nikogar ni oviral,« je povedal.

Ko se je v nedeljo okrog 18. ure odpravil z doma v stanovanjski soseski Plava laguna nazaj v dom, pri čemer ga je do avtomobila spremljala žena, je k njima pristopila neka gospa iz sosednjega bloka. »Skoraj naju je napadla, da po spodnji cesti ni dovoljena vožnja z avtomobilom in ni parkirišč,« je dejal in dodal, da se ni ozirala na ženine besede, češ ali ne vidi, da je mož invalid in da z zgornjega vhoda ne more do dvigala. Hotela je videti invalidsko parkirno kartico, ki ji jo je Jože tudi pokazal. A gospa še vedno ni odnehala. Vztrajala je, da je tam prepovedan promet in da je parkiranje prepovedano. »Z ženo sva odnehala. Da se ne bi spor še bolj razvnel, sem sedel v avtomobil in se odpeljal nazaj v dom,« je dejal. Kot je povedal, žena nima vozniškega dovoljenja, da bi ga lahko pripeljala na spodnjo stran in nato avtomobil odpeljala na zgornjo. »Moral sem se peljati sam,« je dejal in dodal, da se vsi stanovalci z njihovega vhoda s tem strinjajo. Ne nazadnje: v treh mesecih, odkar je v domu, je prišel domov le dvakrat. Je pa preveril, kot je povedal, da omenjena spodnja cesta ni zaprta. »Na začetku je obvestilni znak – okrogla modra tabla z narisanim otrokom, ki se drži za roko starša. Svetovana je previdna vožnja zaradi sprehajalcev, ni pa to prepoved,« je dejal in dodal, da Krka včasih pripelje v svojo hišo kakšen material, drugih vozil pa ni.

»Kamor se pripeljem, sem kot invalid takoj deležen vprašanja: Ali vam lahko kako pomagam?« je dejal in dodal, da so ljudje, tako starejši kot mlajši, na splošno prijazni do invalidov in so jim pripravljeni pomagati. Sam tudi večkrat s hvaležnostjo sprejme ponujeno pomoč, da mu denimo vzamejo hojico iz avtomobila ali pa jo dajo nazaj tja. »Želim, da ‘prijazna’ gospa ne bi nikoli postala invalidka in da je nikoli ne bi nihče tako ‘prijazno’ nagovoril, kot je ona naju z ženo.« Pravi, da česa takega ni še nikoli doživel. Upa, kot je še dodal, da je gospa, ki jima je povedala, da živi v enem od blokov v tamkajšnjem naselju že od leta 1980, edina ali pa vsaj ena sila redkih, ki ima tak odnos do invalidov.

Članek je bil objavljen v 30. številki Dolenjskega lista 28. julija 2022 v rubriki HALO, tukaj bralec Dolenjca!

Na telefonski številki 07/ 39 30 500 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro.