DL: Poletje in piki žuželk - Neprijetni, a tudi smrtno nevarni

15.8.2022 | 19:45

Tina Čandek Petrič v reanimacijski sobi UC.

Tina Čandek Petrič v reanimacijski sobi UC.

Kaj storiti, če pičijo osa, čebela ali sršen, razlaga specializantka urgentne medicine Tina Čandek Petrič – Ob dušenju takoj poklicati na pomoč – Huda alergijska reakcija kadar koli – Nevarni piki v vrat, žrelo – Ne pijte iz pločevinke! – Alergiki naj imajo s seboj vedno prvo pomoč – Kaj pa imunoterapija? – Piki kač redki

Piki os, čebel ali sršenov večinoma minejo brez večjih težav – le z oteklino in bolečino – in si lahko pomagamo sami. Če je nekdo alergičen na strupe teh žuželk, pa se lahko pojavi resnejša reakcija (otekanje ustnic, jezika, občutek težkega dihanja, dušenje, nizek krvni tlak, motnje zavesti) in ti piki so lahko tudi usodni.

Pred kratkim je v Škofji Loki zaradi posledic pikov roja čebel umrl čebelar, v Novem mestu pa je bil za smrt mlajšega moškega kriv pik ose.

Takšni tragični dogodki pri ljudeh povzročijo vznemirjenje in strah, obenem pa se sprašujejo, kaj storiti ob piku, kdaj poiskati zdravniško pomoč, kako se preventivno obnašati itd. O teh temah smo se pogovarjali s specializantko urgentne medicine Tino Čandek Petrič iz Urgentnega centra (UC) Splošne bolnišnice Novo mesto.

PRIMEROV VELIKO

Pove, da imajo v UC v tem času povprečno štiri primere pikov žuželk na dežurstvo (v posameznem dnevu lahko tudi občutno več), kar je več kot običajno v letu – ne le zaradi poletja, ampak tudi zato, ker je ozaveščenost nekoliko večja in se ljudje obrnejo na pomoč hitreje kot včasih. A v glavnem gre za lažje lokalne, in ne hude sistemske alergijske reakcije.

»Ljudje se pač ustrašijo in večina ne potrebuje hitre urgentne obravnave. Pri alergijski reakciji pa se nikoli ne ve, kako se bo razvijala klinična slika, in običajno jih imamo nekaj časa na opazovanju, tudi čez noč. So pa tudi redki primeri, ko se brez zdravniške pomoči hitro razvije huda klinična slika in je čas dostopa do zdravniške obravnave odločilnega pomena. Takrat ima pomembno vlogo prehospitalna enota v reševalnem vozilu, ki se lahko sreča z bolnikom oz. svojci na pol poti, da se res ne izgubljajo dragocene sekunde. Med prevozom seveda svojci dobivajo navodila za ustrezno ravnanje,« pove Tina Čandek Petrič.

NORMALNA ALI ANAFILAKTIČNA REAKCIJA

Injekcija adrenalina, ki jo mora imeti hud alergik pri sebi.

Injekcija adrenalina, ki jo mora imeti hud alergik pri sebi.

Mesto pika, ki po navadi le oteče in pordeči, je po besedah zdravnice najbolje takoj in vztrajno hladiti, saj s tem zmanjšamo lokalno reakcijo, manj je srbenja, upočasnimo prodiranje strupa v krvni obtok. Dobro je tudi, da se ne praskamo, saj lahko tako dodatno okužimo predel pika še z bakterijami, ki so normalno prisotne na naši koži. Tedaj se lahko razvijejo tudi sistemski znaki okužbe (vročina, mrzlica, splošno slabo počutje) in ob tem zapletu je potrebna antibiotična terapija.

Najnevarnejša pa je t. i. anafilaktična reakcija – sistemska preobčutljivostna reakcija na pik žuželke, ki najpogosteje prizadene obtočila (žile), dihala in gastrointestinalni sistem.

»Gre za življenjsko ogrožajočo reakcijo, pri kateri se načeloma pojavijo srbeči izpuščaji po celotnem telesu, nastane občutek cmoka v žrelu, pojavijo se otekanje ustnic, jezika, težko dihanje, piskanje v pljučih, nizek krvni tlak, motnje zavesti itd. To se lahko zgodi zelo hitro, zato je takrat, poleg drugih ukrepov, najnujnejši adrenalin, ki reši življenje,« pove zdravnica.

DOMAČA LEKARNA

Če je lokalna reakcija burna, je priporočljivo takoj vzeti sistemski antihistaminik v obliki tablete, ki je v lekarnah na voljo tudi brez recepta, na mesto pika pa nanesti hladilni gel ali mazilo. Vse to je torej dobro imeti v domači lekarni. Če pa se pojavijo znaki anafilaktične reakcije, pa je nujen čimprejšnji obisk zdravnika.

V UC novomeške bolnišnice bolniku, ki je potreboval adrenalin ali razvil hujšo klinično sliko (ob tem so pomembne tudi pridružene bolezni), predpišejo injekcijo adrenalina za domov, da si jo lahko ob morebitnem prihodnjem piku sam vbrizga v mišico, in pribor za samopomoč, ki vsebuje tabletki antihistaminika in sistemski kortikosteroid. Kljub temu mora ob piku vedno takoj poklicati še 112, saj ga mora pogledati zdravnik. »Odmerek adrenalina, ki si ga vbrizga, morda ne bo dovolj, potrebno pa je tudi opazovanje pri zdravniku,« pove Tina Čandek Petrič.

Prepričana je, da je bolje, da ima bolnik pribor za samopomoč vedno pri roki, tudi če ga nikoli ne uporabi. Sicer alergika po obravnavi na UC napotijo k osebnemu zdravniku, z njim se posvetuje, kako naprej, ali celo k alergologu, da se dogovorijo za morebitno nadaljnje zdravljenje.

Pik čebele je lahko tudi smrtno nevaren.

Pik čebele je lahko tudi smrtno nevaren.

Priporočljivo je, da si zapomnimo, kaj nas je pičilo. Pri piku čebele je treba npr. čim prej odstraniti želo, da se strup ne sprosti v celoti. Osa pa lahko piči tudi večkrat v enem samem napadu, saj želo ne ostane v mestu pika kot pri čebeli. Pri pikih sršenov je po navadi bolečina večja, tako kažejo izkušnje.

Tudi pri otrocih so piki žuželk lahko nevarnejši kot pri odraslih.

PITI IZ KOZARCA

Pomembno je še mesto pika. Smrtno nevarni so lahko piki v predel vratu in žrela. »Razlika je, ali te nekaj piči v nogo ali v žrelo, jezik ali ustnico. Če se zgodi slednje in oteka ustnica, je to še vedno le lokalna reakcija, če pa je mesto pika noga, roka ali trup in začneta otekati ustnica ali jezik, pa ne,« pove sogovornica in opozori na nevarno pitje iz pločevink, česar je v poletnem času več. V njih se namreč lahko skriva čebela ali osa, in če nas ta piči v jezik ali žrelo, je lahko nevarna zgolj lokalna reakcija z manjšo oteklino, saj je ogrožena celotna dihalna pot.

»Če ste alergik, se nasploh izogibajte situacij in območij, kjer bi vas lahko doleteli piki,« svetuje zdravnica Čandek Petrič.

BITI PREVIDEN

Previdnost ni odveč pri športnih dejavnostih na prostem brez primernih oblačil, pobiranju sadja, uživanju hrane in sladkih pijač na prostem. V bližini žuželk se je treba izogibati hitrim gibom in opletanju z rokami, ob napadu večjega števila žuželk si je najbolje zaščititi glavo z rokami ali obleko.

Tisti, ki imajo znano preobčutljivost, morajo imeti vedno pri sebi injekcijo adrenalina in pribor za samopomoč. »Pa ne nekje v hiši, ampak res s sabo. Kaj ti pomaga, če je vse to sto metrov stran!« pove zdravnica in poudarja, da sama ljudem vedno reče: »Če se vam bo po piku zdelo kar koli nenavadno oz. nepričakovano ali če ste v dvomih, vedno pokličite in se posvetujte z zdravnikom po telefonu ter se morda pridite pokazat. Bolje nepotrebno, kot da je usodno.«

IMUNOTERAPIJA?

Bolnikom, ki so po piku imeli hudo preobčutljivo reakcijo, svetujejo obisk pri alergologu. V SB Novo mesto ga žal nimajo, pove strokovni direktor Boštjan Kersnič, dr. med., specialist nefrologije, čeprav si želijo imeti tak kader. A stanje tudi na državni ravni ni obetavno, tovrstnih specialistov primanjkuje.

Tako iz novomeške bolnišnice ljudi, ki se morda odločijo za posebno imunoterapijo – postopek, v katerem spremenijo imunski odziv tako, da se ob ponovitvi pika ne razvije sistemska preobčutljivostna reakcija oz. je ta lažje stopnje –, za zdaj napotijo v Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo Bolnišnice Golnik oz. v UKC Ljubljana.

Kot pravi Kersnič, so imunoterapije zelo uspešne in zagotavljajo vsaj eno varovalko ob ponovnem piku v smislu najhujših reakcij.

Kako pa je pri nas s piki oz. z ugrizi strupenih kač, torej gada ali modrasa? Kot pove Tina Čandek Petrič, se zadnjih nekaj let na novomeški urgenci ne spomni takega primera.

Članek je bil objavljen v 28. številki Dolenjskega lista 14. julija 2022

Besedilo in fotografije: Lidija Markelj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava