DL: Življenje v sodobnem svetu - Preobremenjenost in čezmerna izčrpanost

8.8.2022 | 14:45

Brežičan Marjan Ogorevc (Foto: osebni arhiv)

Brežičan Marjan Ogorevc (Foto: osebni arhiv)

V prejšnjem prispevku sem opisal težave, ki jih imajo učitelji v sodobni družbi. Podobno velja tudi za zdravnike in druge, predvsem tiste, ki delajo z ljudmi. Ti so še posebej izpostavljeni.

V medijih je bilo zadnje čase veliko povedanega o težavah z izčrpanostjo. Zadržal se bom pri zdravnikih in učiteljih, ki so pod stresom. Vendar razen tarnanja in poudarjanja te težave nisem prebral niti slišal nič koristnega, kako to preprečiti. Nekateri celo mislijo, da bi se morala spremeniti družba, da bi jim bilo bolje. To je morda res, vendar v nasprotnem vrstnem redu. Najprej se spremeni vsak posameznik, tako se bo spremenila družba. Do takrat pa nam ne bo kmalu zmanjkalo dela.

Večja obremenitev na vseh področjih je resnična in smo ji priča vsak dan. To je posledica višjih standardov življenja, ki smo si jih zadali. Življenje v sodobnem svetu je zelo obremenjujoče in na to se nam evolucijsko še ni uspelo prilagoditi. Tudi razumevanje stresa je površno, pogostokrat celo omejeno na raven tistega, ki ga razlaga, ne glede na to, da je to z akademske ravni. Najmočnejšo floskulo sem slišal od strokovnjaka na televiziji: da se moramo izogniti stresu. Pravi pogled je celosten in zaobjema vse ravni bivanja.

Nekje moramo začeti. Izhodišče je vedno, da je človek telesno, energijsko in duhovno bitje. Medicina človeka v glavnem sprejema kot telesno bitje, zato je omejena pri svojem delovanju. Če tega ne upoštevamo, tvegamo, da ne bomo razumeli celote. Vse, kar se dogaja na energijskih in duhovnih ravneh, se kaže na telesu. Naša fiziologija se odziva na vsako izkušnjo, tudi na namišljeno. Če na stres pogledamo celostno, lahko govorimo o tem, da sta izziv in stres samo stanji, v katerih se pri svojem delu znajdemo. Zelo poenostavljeno gre za to: dokler smo kos svoji nalogi, ko imamo urejeno življenje, pravilen odnos do sebe, družbe, življenja, smo v režimu izziva. Lahko bi rekli, da se z lahkoto prilagajamo okoliščinam in se po naporih regeneriramo. V tem stanju vse telo in duševnost delujeta optimalno. Vključena so vsa področja možganov, tako razmišljajoče, zaznavno kot tisto najprimitivnejše – reptilsko, ki je odgovorno za preživetje. Zraven smo odprti še za intuicijo in zaznave na višjih ravneh. Delujemo lahkotno, izžarevamo energijo (smo karizmatični), smo narativni in imamo dober stik s poslušalci, ki nas razumejo, nam vračajo energijo in nas podpirajo. V tistem trenutku, ko nismo več kos nalogi, ko smo poleg tega še nezadovoljni in nimamo urejenega življenja, preidemo v stresni režim. Pomembno je vedeti, da se stres ne pojavi samo zaradi zunanjih okoliščin, temveč zaradi naše nesposobnosti, da se odzovemo na izziv. Pri enakih okoliščinah se nekateri zlahka prilagajajo, drugi pa ne in imajo močan stresni odziv na vseh ravneh. Tako se na primer nekdo, ki ni zadovoljen s službo, ki samo misli, da je preslabo plačan, ali pa je res, slabše prilagaja zunanjim okoliščinam. To nezadovoljstvo pa širi v okolje in kvari odnose.

Kadar nismo kos izzivu, se sprožijo v telesu obrambni mehanizmi, nadledvična žleza izloča stresne hormone, kot sta adrenalin in kortizol, zmanjšajo se sposobnosti možganov, samo reptilski (preživetveni) možgani delujejo močneje. Ves potencial poenostavljeno porabimo za preživetje.

Če bi telo primerjali z državo, bi rekli, da je država v vojni. Telo izloča stresne hormone, energija se prednostno uporabi za odziv na stres, odvzame se imunskemu sistemu, prebavilom in vsem organom, ki so manj pomembni za obrambo od stresa. V situaciji ogroženosti se ves psihofiziološki telesni potencial ohrani za boj s stresom. V tem režimu smo torej fiziološko manj sposobni, percepcija je zožena in napačna, intuicija slabša, imamo manj energije. Da bi kljub temu opravili svoje delo, se bolj potrudimo, nismo več spontani, naravni, ne moremo uporabiti znanja in sposobnosti, a zmanjkuje nam energije za vse drugo. Gledano fiziološko: smo manj odporni, podložni smo virusom, patogenim bakterijam in smo dober poligon za razvoj vseh vrst bolezni.

Odnosi se poslabšajo, saj smo zaradi svojega stanja zelo neprijetni za svoje okolje – ga namreč izčrpavamo, ker energija vedno teče od višjega potenciala k nižjemu. Zato ljudje pod stresom postanejo energijski vampirji in si postrežejo energijo pri tistih, ki je imajo dovolj. Vsak lahko v svojem okolju ali na lastnem primeru vidi, kako zoprni so ljudje, ki so pod stresom, so nezadovoljni, črnogledi, ves čas izpostavljajo svoje težave, želijo biti v središču pozornosti, saj si s tem pridobivajo (kradejo) energijo. Drugim sporočajo, da so žrtve partnerja, šolskega sistema, medicinskega sistema, države ... Pri drugih vzbujajo občutke krivde. Če to traja dalj časa, vsak dan, postopno drvimo v nerešljivo stanje. Samo vprašanje časa je, kdaj se bodo skrhali odnosi in poslabšalo zdravje. Zdaj pa si zamislite črn scenarij, da tak človek, ki ima omejeno percepcijo in premalo energije še za lastno delovanje, kaj šele za druge, zavzame položaj na ministrstvu in odloča o programih, o vsem, kar bi lahko posodobilo šolski ali medicinski sistem in ga prilagodilo sodobnemu času.

Članek je bil objavljen v 25. številki Dolenjskega lista 23. junija 2022

Marjan Ogorevc

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava