DL: Vrtičkarstvo - ''Posejem in posadim, potem pa mi kradejo''

7.8.2022 | 19:30

Marija Kermc

Marija Kermc

K samooskrbi, ki jo organizirano spodbuja tudi kmetijsko ministrstvo, pomaga tudi vrtičkarstvo – Semena so zdaj drugačna – »Posejem in posadim, potem pa mi kradejo« – Sosedje doma in na vrtu – Policija svetuje

Ohranimo domače. Izbirajmo lokalno. Tako je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovilo promocijsko kampanjo, s katero želi spodbuditi tudi samooskrbo s hrano. Samooskrba postaja sicer tudi vse bolj osebna skrb vse večjega števila prebivalcev. Eden od načinov za domačo pridelavo je vrtičkarstvo. Oglasili smo se pri nekaterih vrtičkarjih na našem območju.

Ljubiteljica vrtnarjenja iz Novega mesta, ki ne želi biti imenovana, je začela delati na vrtičku po upokojitvi. »Za nekaj ur grem na vrt in se dobro počutim. Rada imam stik z naravo. Stik z zemljo je zdravilen. Zdravilno je tudi, ko poslušaš orkester ptic,« je rekla.

Na vrtičku dela, da ima nekaj svojega pridelka. »Zelenjava z domačega vrta je okusnejša. Vso zimo sem imela svoj radič, česen, čebulo. Pridelujem tudi jagode, grah, češnje, ki so tamle v kotu vrtička, meto, meliso, kamilice in drugo. Od drugih tu na vrtu izvem dosti novega o pridelavi,« pripoveduje. Težava na vrtu so polži. Na vrtu je »zeleno«, a je ta plevel ne moti. Sicer pa skrbi, da ga ni preveč. Vrtičkarstvo je po njenem mnenju dobro tudi zato, da se ne zarašča grmovje na zemlji, ki je drugače najbrž ne bi obdeloval nihče. »Na takem vrtičku zraste vse, pravite?« smo jo vprašali. »Zraste, a ne zraste samo. Pridne roke to pridelajo. Drugje delajo z velikimi traktorji, tu vse obdelamo ročno, to vse je človeška energija. Semena pa so zdaj drugačna. Krompir, na primer, smo včasih pustili za seme in ga spomladi posadili. Zdaj se to slabo obnese, zato moraš semenski krompir kupiti,« je rekla.

Na sosednjem vrtičku prav tako z velikim veseljem dela na zemlji Marija Kermc iz Novega mesta. »Posejem in posadim, potem pa mi kradejo. Kradejo mi kar vse počez. Letos so mi že odnesli solato. Ne vem, kdaj si ogledajo, da potem pridejo iskat. Krajo sem že tudi prijavila policiji,« je bila kar malce huda.

Na vrtičku pod nadstreškom (z leve) Aldin Hasančić, njegov sin Almin, sin Alana Karahasanovića Rejan in Alan Karahasanović

Na vrtičku pod nadstreškom (z leve) Aldin Hasančić, njegov sin Almin, sin Alana Karahasanovića Rejan in Alan Karahasanović

Na vrtu ne puli vsake bilke plevela sproti. Nič ne škropi. »Motiko v roke in srp, pa je. Gledam na to, katere rastline so si dobri sosedje. Za zalivanje strežem v sode deževnico,« je povedala. Kar pridela, porabi sveže, nekaj zamrzne. Iz nekaterih zelišč dela kreme, sivko uporabi proti moljem. Vrt ima že okrog dvajset let in nekatere rože na njem rastejo že ves ta čas. »Na tem koščku zemlje imam čisto vse. Pa še blizu stanujem. Rada grem na vrt, to mi je največja sprostitev,« je rekla vrtičkarka, ki je z desetim letom šla po svetu in je do upokojitve delala v tovarni.

Ado Huškić in njegova žena Denisa iz Novega mesta sta na vrtičku ravno obirala koloradske hrošče na krompirju. Kot je povedal Ado, je na spletu našel ponudbo za najem vrtička. »Raje imamo to, kar pridelamo sami, kot iz trgovine. Domače je domače. Cene gredo gor in se splača pridelati na vrtu,« je rekel.

»Sosedje smo v bloku in smo skupaj še tu na vrtu,« sta na enem od sosednjih vrtičkov povedala Alen Karahasanović in Aldin Hasančić iz Novega mesta. Družini tu posadita krompir, čebulo, paradižnik in drugo. Pripravila bosta nekaj strehe, da se bodo lahko umaknili pred dežjem in da bodo prestregli deževnico. »To je naš vikend, tu smo vsak konec tedna,« sta povedala.

Novo mesto: sodelujejo s fakulteto

Omenjeni vrtičkarji se glede vrtov dogovarjajo zasebno. Zanimalo nas je, kako vrtičkarstvo urejajo nekatere občine. Mestna občina Novo mesto nekatera zemljišča za vrtičke že oddaja, vendar to niso urejene vrtičkarske površine, ampak so zemljišča, praviloma namenjena za drugo rabo, in je vrtnarjenje le začasno. Z veljavnim prostorskim načrtom sicer določajo tri lokacije v Novem mestu, ki so trajno namenjene vrtičkarstvu in obsegajo dobrih 5 hektarjev. Predvidene lokacije za vrtičke so Žibertov hrib, Irča vas in Drska, na njih bo mogoče urediti predvidoma 800 vrtičkov. »Za lokacijo pri Osnovni šoli Drska, kjer so zemljišča v naši lasti, že pripravljamo rešitev za ureditev vrtičkov, v sodelovanju z Biotehniško fakulteto, Oddelkom za krajinsko arhitekturo, smo izvedli študentske delavnice, na katerih so preverili možnosti za urejanje večjega mestnega parka, njegov sestavni del bi bili urejeni mestni vrtički. Enajst študentskih predlogov in zamisli je bilo v maju tudi javno predstavljenih. Ob bodočem urejanju zemljišč bodo določeni tudi ključni pogoji glede najema in minimalne komunalne oskrbe območja, da bodo mestni vrtički urejeni celovito in nam bodo v ponos. Prepričani smo, da bodo odzivi morebitnih uporabnikov pokazali, da je potreb v Novem mestu še več, in bomo v prihodnjih letih podobne projekte razširili še v druge soseske, s tem pa povečali skupno površino zemljišč, na katerih bodo občani lahko pridelali več zdrave lokalne hrane,« pravijo na Mestni občini Novo mesto.

S hotelom za žuželke je na enem od novomeških vrtičkov poskrbel za zavetje marljivih letajočih pomočnikov.

S hotelom za žuželke je na enem od novomeških vrtičkov poskrbel za zavetje marljivih letajočih pomočnikov.

Sevnica: na Hrastih jih bo še več

V občini Sevnica so na občinski zemlji urejeni vrtički v Sevnici in Krmelju. V Sevnici so tako vrtički na Hrastih, v skupni površini dobrih 32 arov. Na parceli je 34 vrtičkov, velikih od 30 do 90 m². Pod sevniškim gradom so vrtički v skupni površini okrog 10 arov. Gre za 5 vrtičkov različnih velikosti. V Krmelju so uredili 12 vrtičkov s skupno površino okrog 36 arov, veliki so od 30 do 170 m². Urejanje vrtov opredeljuje Odlok o urejanju vrtičkarstva v občini Sevnica, ki dovoljuje postavitev tipske vrtne lope. Občina Sevnica zagotavlja urejanje okolice vrtov in nemoteno oskrbo z vodo na Hrastih. Pod sevniškim gradom je dostop do vode uredila začasno, v Krmelju pa za vodo poskrbijo najemniki sami. Za stroške ureditev občina zaračuna letno najemnino 0,20 evra za kvadratni meter oziroma najmanj 15 evrov. Velika večina najemnikov vrtov plačuje najemnino v minimalnem znesku. Da bi še bolj spodbujala lokalno samooskrbo, se je občina glede na izražene potrebe odločila odkupiti od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov dodatno zemljišče na Hrastih.

Brežice: načrt to omogoča

Vrtički v Brežicah pri bolnišnici

Vrtički v Brežicah pri bolnišnici

Občina Brežice oddaja v brezplačen najem humanitarni organizaciji del občinskega zemljišča, ki ga ta uporablja za vrt. Kot še pravijo na občini, občinski prostorski načrt omogoča javne vrtičkarske površine, a zanje ni posebnega zanimanja. Pred leti je bila dejavna civilna pobuda, ki jo je občina podprla pri vzpostavitvi urbanih vrtičkov pri Splošni bolnišnici Brežice, kjer so se o najemu dogovarjali v društvu, ki je dalo pobudo za te vrtičke. »V mestu obstajajo urbani vrtički, pri katerih pa gre večinoma za dogovore med zasebniki,« pravijo na občini Brežice.

Policija na sledi tatovom

V zvezi z omenjenimi krajami na vrtovih na Policijski upravi Novo mesto pojasnjujejo, da so policisti na njenem območju lani obravnavali osem tatvin poljščin, kot je solata, krompir in še drugo, letos pa eno tatvino krompirja. Stvarnost je pač taka, da se tatvine pretežno pojavljajo v bližini naselij z večinskim romskim prebivalstvom. Policija se odziva na vsako prijavo, domneva pa, da vseh tatvin oškodovanci ne prijavljajo zaradi različnih razlogov, npr. zaradi majhne vrednosti ukradenega, ker so tatvino opazili šele čez čas ipd. »Pri tem bi radi poudarili, da je vsaka prijava pomembna, saj lahko policija ob tatvinah istih storilcev, četudi so vrednosti majhne, procesno zoper storilce oziroma osumljence učinkoviteje ukrepa. Na drugi strani se je kot učinkovit način preprečevanja tatvin pokazala večja navzočnost policistov v naseljih in okolici njiv, nemalokrat tudi s pomočjo vodnikov službenih psov in policistov konjenikov, tako da na območju policijske postaje pomagajo tudi policisti drugih enot novomeške in sosednjih policijskih uprav. Če se zgodi kraja, občanom svetujemo, da takoj pokličejo na številko policije 113 in opišejo osebe ali vozila in smer gibanja. Policisti tako lahko že pred prihodom do oškodovancev izvedejo vrsto aktivnosti za prijetje storilcev. Dežurni na 113 se lahko tudi odločijo, da klic po prvih zbranih obvestilih prekinejo in na območje napotijo policiste, nato pa pokličejo oškodovance nazaj za več podrobnosti, dokler policisti ne pridejo k njim,« pojasnjuje Robert Perc s Policijske uprave Novo mesto.

Članek je bil objavljen v 26. številki Dolenjskega lista 30. junija 2022

M. Luzar

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava