DL: Naša naravna dediščina - Vihar poškodoval turški lipi

5.8.2022 | 10:15

Nedavni vihar je takole poškodoval lipi v Vrhpolju. (Foto: Peter Železnik)

Nedavni vihar je takole poškodoval lipi v Vrhpolju. (Foto: Peter Železnik)

Začetek junija je čas, ko nas s cvetno odejo in z omamnim vonjem razveseljujejo lipe. Lipa (Tilia platyphillos Scop.) je drevesna vrsta, ki ima med Slovenci posebno mesto še iz časov priseljevanja Slovanov. Iz literature izvemo, da je imela vsaka slovenska vas že pred 8. stoletjem vaško lipo, ki je bila središče vaškega življenja. Pod njo so se zbirali, pogovarjali, odločali in tudi pravdali. Lipe pa so sadili tudi na drugih pomembnih krajih, denimo ob cerkvah, kapelicah, gradovih, in ob pomembnih dogodkih, kot je na primer rojstvo otroka.

Lipa je imela že v antiki močan simbolni pomen, saj je bila znamenje prijateljstva in ljubezni, pa tudi kasneje so mnoga ljudstva, predvsem slovanskega izvora, lipo povzdignila v obredno drevo. Prave utemeljitve v slovenskem izročilu za njen posebni pomen sicer ni, ker segata vloga in pomen lipe v obdobje daleč pred narodnim samozavedanjem. Določevanje starosti pri starih lipah je večinoma nemogoče, saj so zaradi lesa, ki je zelo mehak in hitro razpade, svoje izpostavljene lege v prostoru, raznih poškodb (npr. strel), neprimernega rastišča in negovanja večinoma votle. Najstarejše lipe na Slovenskem kljub vsemu verjetno izvirajo še iz časov turških vpadov, zato imamo po Sloveniji precej »turških lip«, eno med drugim tudi v Gorenjem Vrhpolju.

Neurje, ki se je 2. junija 2022 razbesnelo v okolici Šentjerneja, ni prizaneslo niti okrog 500 let starima lipama v Gorenjem Vrhpolju. Na turški lipi se je odlomila debela obodna veja s košato krošnjo, na lipi pri cerkvi sv. Urbana pa nekaj manjših vej. Hitro ukrepanje krajanov, ki so opozorili na poškodbe, je ob podpori Občine Šentjernej omogočilo pravočasno sanacijo in s tem preprečilo dodatno škodo na drevesih. Sanacija je potekala pod budnim očesom predstavnika Zavoda za varstvo narave, saj sta obe lipi že od leta 1992 zavarovani kot naravni spomenik.

Članek je bil objavljen v 25. številki Dolenjskega lista 23. junija 2022

Peter Železnik, Zavod za varstvo narave

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava