DL: Akcija Dolenjskega lista - Učiteljica leta je Jasna Kvenderc

4.8.2022 | 14:45

Učiteljica leta 2022 je Jasna Kvenderc iz Srednje elektro šole in tehniške gimnazije Šolskega centra Novo mesto. (Foto: M. Ž.)

Na učiteljico leta je ponosen tudi ravnatelj Srednje elektro šole in tehniške gimnazije Boris Plut.

Naj učiteljica Jasna Kvenderc z direktorico Dolenjskega lista Lidio Zbašnik in dijaki

Nika Rauh

Jakob Rihter

Urh Keržan

Jan Meglen

Erik Mlekuž

Za učiteljico leta ste izbrali Jasno Kvenderc iz Srednje elektro šole in tehniške gimnazije na ŠC Novo mesto – Priznanje ji pomeni veliko potrditev, da dela dobro – Predlagali okoli 250 imen – »Velik si toliko, kolikor imaš veliko srce,« meni Jasna Kvenderc

Učiteljica leta 2022 je Jasna Kvenderc, profesorica matematike na Srednji elektro šoli in tehniški gimnaziji Šolskega centra Novo mesto. Letos smo na Dolenjskem listu drugo leto zapored izpeljali akcijo Učitelj leta, v kateri smo izbirali učitelja oziroma učiteljico leta, in znova je naletela na odličen odziv. Razlogov, da smo jo ponovno izpeljali, je bilo več kot dovolj, saj so bili šole in učitelji tudi v iztekajočem se šolskem letu na velikih preizkušnjah. Taki in drugačni modeli poučevanja, spreminjajoča se pravila, mehurčki, samotestiranja … Vse to ob otrocih in mladostnikih, ki od svojih učiteljev že tako terjajo zvrhano mero pozornosti, iznajdljivosti in potrpežljivosti, da ne govorimo o starših, ki v dinamiko pedagoških procesov prav tako vtisnejo svoj pečat.

Predlagali ste okoli 250 imen, kar potrjuje, da imamo na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju ter na kočevsko-ribniškem območju veliko odličnih pedagoških delavcev v osnovnih in srednjih šolah. Opravljajo pomembno poslanstvo, zato si zaslužijo, da jih javno izpostavimo in pohvalimo.

Jasna Kvenderc je bila ob novici zelo presenečena, hkrati pa ji pomeni veliko potrditev, da dela dobro, kar so očitno prepoznali tudi dijaki. »Pri tem imata pomemben vpliv tudi šola in vodstvo, ki nam ves čas nudi podporo in skrbi za spodbudno delovno okolje. Vse to neposredno vpliva na učni proces, saj lahko profesorji ustvarjamo zanimive učne ure, ki vodijo do kakovostnega znanja,« je poudarila naj učiteljica, ki je del kolektiva največjega šolskega centra v Sloveniji postala to šolsko leto; pred tem je poučevala na Srednji šoli v Črnomlju.

BITI UČITELJ JE PRIVILEGIJ

Pravi, da je biti učitelj privilegij. »Nimam posebnega recepta, kako vzpostaviti pristno vez z učenci, lahko pa rečem, da delo opravljam res z velikim veseljem. Že od nekdaj sem si želela postati in biti učiteljica matematike. Težko bi tukaj govorila o priljubljenosti, pomembneje je, da se znaš dijakom približati in se z njimi poistovetiti. Zdi se mi pomembno, da se matematiko predstavi na strokoven, predvsem pa dijakom zanimiv in uporaben način. Ko dijak ne čuti potrebe, da ti zastavi vprašanje: 'Profesorica, kdaj bomo mi to v življenju potrebovali?', menim, da si dosegel svoj cilj učne ure,« pove.

Da z veseljem in veliko vnemo opravlja svoje delo, so začutili tudi dijaki, ki tako posledično postanejo tudi sami bolj motivirani za delo. »Uspeh se lahko meri na različne načine; seveda sem ponosna, ko so dijaki uspešni na tekmovanjih, ko dijaki uspešno končajo šolsko leto, opravijo poklicno maturo. Pa vendar sem še bolj kot na to ponosna na tiste drobne korake, ki jih dijaki uspešno naredijo na poti do svojega cilja,« meni Kvenderčeva.

Dodaja, da danes ni dovolj, da profesor obvlada le svojo stroko, poleg tega mora snov podajati zanimivo, sistematično, dijakom matematiko približati na njim zanimiv in oprijemljiv način. Predvsem pa meni, »da mora profesor dijaka ne le poslušati, ampak tudi dejansko slišati. Poleg strokovnosti sta zelo pomembna tudi pedagoški in socialni čut. Ob vsakem koncu šolskega leta z dijaki naredimo evalvacijo o pouku matematike in njihovem uspehu pa tudi morebitnemu neuspehu. Pomembno mi je, katere učne ure so se jim utrnile v dolgoročni spomin, katere oblike in metode dela bi še ponovili, katere učne teme so jih navdušile. Težim k temu, da v dijaku iščem močno področje, potem pa se trudim, da mu matematiko približam prek njegovega močnega področja.«

Ob koncu šolskega leta, ko so ocene pri večini dijakov že zaključene in so dijaki z mislimi že na počitnicah, se še toliko bolj poslužuje učnih ur, pri katerih dijaki raziskujejo lepoto matematike na malo drugačen način: »Poglobimo se v zanimivosti Pascalovega trikotnika, ki ga nevede srečajo že med osnovnošolskim izobraževanjem, s pomočjo didaktičnih pripomočkov raziskujemo poliedrsko Eulerjevo enačbo, ugotavljamo, kje vse v naravi se skriva matematika, in jo prenesemo v srednješolski prostor.«

LAŽJE, KO SO SE VRNILI V ŠOLO

Obdobje korone, ki je zaznamovalo pretekla leta, je bila za vse – učence, učitelje in starše – nenadna in velika sprememba, pri čemer so se v zelo kratkem času morali prilagoditi in navaditi na povsem drugačne metode in oblike dela. »V začetku ni bilo ravno preprosto, vendar smo se trudili po najboljših močeh in nekako nam je skupaj uspelo prebroditi te 'koronske' čase. Gotovo je bilo za vse lažje, ko smo se vrnili v šole; tudi sama menim, da je neposredno poučevanje v šolskem okolju kakovostnejše. Prav tako je šolska ustanova v življenju mladostnika med odraščanjem pomembna z več vidikov: vzgoje, učenja, socializacije,« je ocenila Kvenderčeva in dodala, da se je določeno znanje s sistematičnim in z doslednim delom nadomestilo.

Kot je že zapisano, je na Šolskem centru Novo mesto zaposlena prvo leto, v tem šolskem letu je prejela vlogo razredničarke in nudi učno pomoč iz matematike dijakom, ki jo potrebujejo. Z veseljem je sodelovala pri izvedbi informativnega dne in dogodku »Sijemo 40 let«. Srednja elektro šola in tehniška gimnazija je namreč v tem šolskem letu praznovala štiri desetletja programa elektrotehnik. V preteklih letih pa je izvajala tehniške dni za bodoče dijake na temo slojevite tehnologije in izdelave hitrih prototipov, sodelovala pri promociji šole, v projektu Varna mobilnost in bila urednica Šolske kronike.

»Trenutno sem tudi mentorica dijakom na šolski in državni ravni tekmovanja dijakov srednjih tehniških in strokovnih šol ter tekmovanja dijakov srednjih poklicnih šol v znanju matematike. Na tekmovanje se pripravljamo zelo različno, odvisno od potreb in časa dijakov. Gradivo dijakom pripravim sama, nato pa se učimo na daljavo prek MS Teamsov ali po pouku v šolskih prostorih,« je povedala.

Poleg poučevanja je vrsto let sodelovala z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije, v kateri je bila ocenjevalka v strokovni komisiji na državnem tekmovanju modelarjev in radioamaterjev Slovenije ter iz konstruktorstva in tehnologij obdelav. Že med študijem je bila demonstratorka na Oddelku za fiziko in tehniko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Ker rada pomaga, je bila med študijem tutorka, kjer je nudila matematično pomoč študentom. Sodelovala je z RTV Slovenija, kjer je bila avtorica vprašanj idejne zasnove oddaje Male sive celice. »Vsaka še tako majhna izkušnja v življenju ti lahko prinese marsikaj pozitivnega, navdihujočega, če k temu seveda stremiš,« je prepričana 32-letna Jasna Kvenderc, ki sicer prihaja iz Koprivnice, manjšega kraja v okolici Krškega, zdaj pa že šesto leto živi v Novem mestu, kjer si je ustvarila tudi družino.

VELIKO SRCE

Ravnatelj Srednje elektro šole in tehniške gimnazije Boris Plut je ob tem dejal: »»Iskrene čestitke sodelavki Jasni Kvenderc. Je skromna in poštena, šteje pa tisto, da niso vsi učitelji, da učijo, so tudi še učitelji, ki zraven motivirajo in pomagajo, tako kot Jasna. Predvsem sem vesel, da je to priznanje prišlo od dijakov, da so ji dali svoj glas. Kot sem slišal, so zanjo glasovali dijaki naše šole, pa čeprav je z nami šele prvo šolsko leto, njeni nekdanji dijaki iz Črnomlja pa tudi tisti, ki zdaj že nadaljujejo študij v Ljubljani. Takšna kot je, vem, da ji takšno priznanje ne bo stopilo v glavo (smeh), naj bo vzpodbuda in motivacija za naprej. Še enkrat hvala dijakom, da so prepoznali in potrdili tisto, kar smo na šoli že vedeli.«

»Velik si toliko, kolikor imaš veliko srce,« je še poudarila naj učiteljica. Kot kaže, ima res veliko srce.

O UČITELJICI LETA SO DIJAKI POVEDALI:

Nika Rauh iz Črnomlja: »Profesorica Jasna Kvenderc me je učila v Srednji šoli v Črnomlju in mi je popolnoma spremenila pogled na matematiko. Pred njo nisem imela volje za ta predmet, temu primerne so bile tudi ocene. Vseskozi je bila pripravljena pomagati. Zdaj sem dijakinja Šolskega centra in me sicer ne uči več, a se še vedno spomni name. To mi veliko pomeni.«

Jakob Rihter z Drnovega: »Nikoli nisem bil neki ljubitelj matematike, bila mi je težka, tudi nerazumljiva. A ko sem dobil za profesorico Jasno Kvenderc, je tudi matematika postala prav zabavna. Pri pouku se tudi nasmejemo. Vedno mi je pomagala. Zelo dobro obrazloži snov, tako da jo vsi razumemo. Tudi večkrat, če je potrebno. Je potrpežljiva.«

Urh Keržan iz Trebnjega: »Lani pri matematiki nisem prav veliko naredil, ni bilo zanimivo. A letos, ko je poučevanje prevzela Jasna Kvenderc, pa so ure zanimivejše in zabavnejše. Če imamo vprašanja, odgovori, po urah in pred testi si vzame čas in pomaga. Tudi pred zadnjim je bilo tako, tako da imam letos dobro oceno pri matematiki.«

Jan Meglen z Dvora: »V osnovni šoli nisem nikoli maral matematike, bila je zapletena, bil sem brez volje in mi ni šla. S profesorico Jasno je matematika postala lažja, razlaga je boljša in razumljivejša. Je poštena do vseh in ne dela razlik. Oddaja pozitivno energijo, je nasmejana in potem je vse lažje. Profesorji bi morali biti takšni.«

Erik Mlekuž iz Novega mesta: »V osnovni šoli mi je bila sicer matematika všeč, a mi je motivacija padla proti koncu šolanja. Ob vstopu v srednjo šolo nisem bil prepričan o svojem znanju, a sem dobil odlično profesorico. Če nisi razumel, je imela več poti, da je razložila. Izboljšal sem ocene, pa se niti nisem tako veliko učil. Bolj kot sem poslušal pri pouku, bolj sem znal.«

Besedilo in foto: Mojca Žnidaršič