DL: Portret tedna - Karolina Dragica Nenadić

29.7.2022 | 12:00

»Človeka sprejmi takšnega, kot je. Človeka moraš imeti rad!« To je vodilo življenja in delovanja nepogrešljive Karoline Dragice Nenadić, ki se ji je vodstvo novomeške Krajevne skupnosti Ločna - Mačkovec s priznanjem zahvalilo za njeno več kot 40-letno predano, humanitarno in povezovalno delo v krajevni skupnosti. V teh desetletjih je pustila neizbrisen pečat, kot članica, tajnica, podpredsednica in v enem mandatu tudi predsednica krajevne skupnosti je vseskozi stala na strani krajanov in se zavzemala za njihove pravice. Brez dlake na jeziku zagovarja sodelovanje, pravičnost in poštenost in je tudi zato dostikrat trn v peti posameznih političnih veljakov.

V Novo mesto je v Posavju rojeno Nenadićevo iz Metlike, kjer je živela 17 let, pot pripeljala leta 1980. Leto prej se je zaposlila v tovarni Labod kot vodja kadrovsko-socialne službe. Zelo hitro se je dejavno vključila v delovanje krajevne skupnosti, ki je postala stalnica njenega življenja. V najlepšem spominu ji ostaja gradnja vrtca Labod, tovarna je podarila zemljišče, z denarjem pa so pomagale tudi bližnja tovarna zdravil Krka, občina in krajevna skupnost. Kasneje je dala pobudo, da se v bližini, v »njenem« blokovskem naselju Plava laguna, uredi tudi enota Bibe. »Še danes mi zaigra srce, kadar zagledam te male črvičke iz vrtca, ko gredo lepo v koloni na igrišče, kjer brezskrbno preživljajo čas,« pravi.

Budno je kot del sveta krajevne skupnosti na terenu med drugim spremljala gradnjo današnje Seidlove in Šmarješke ceste, odcepa ceste na Stražno in delne kanalizacije, urejanje ulic v Mačkovcu, naselju Pod Trško goro in v Ločni, ureditev Mlinarske poti itd., pri čemer se je večkrat znašla v vlogi posrednice med krajani, izvajalci del, načrtovalci projektov in še kom. Zadnja leta je v ospredju delovanja sveta KS že kar razvpita tretja razvojna os. »Z ljudmi, starejšimi ali mlajšimi, moraš imeti potrpljenje, spoštovati njihova mnenja, pa naj bodo še tako različna od tvojega, postaviti se moraš v kožo drugega in se vprašati, kaj bi ti storil v tem primeru, trenutku. Le tako lahko prideš do pravih rešitev, za kuhanje zamer ne sme biti prostora,« poudarja.

V krajevni skupnosti je organizirala kulturne prireditve, likovne razstave, strokovna predavanja in zbore krajanov, enodnevne izlete in srečanja starejših, skrbela za obveščanje prebivalcev, poznajo pa jo tudi mlajši krajani, ki jim je rada priskočila na pomoč pri organizaciji košarkarskih turnirjev in drugih športnih iger. Je tudi prostovoljka Rdečega križa Slovenije (RKS), že 25 let vodi krajevno organizacijo RK Ločna - Mačkovec, za svoje delo v tej humanitarni organizaciji pa je prejela tudi priznanja Rdečega križa. Prav tako je predsednica Krajevnega odbora borcev za vrednote NOB Mestne njive – Ločna Mačkovec, v katerem v sodelovanju s člani skrbi za spominska obeležja. Eno od njih je tudi v naselju Pod Trško goro, kjer vsako leto ob prazniku krajevne skupnosti, 6. junija, položijo venec in pripravijo krajšo spominsko slovesnost. Tako je bilo tudi pred kratkim. »V eni, drugi ali tretji vlogi sem vstopila praktično v vsako hišo v krajevni skupnosti, spoznala več generacij ene družine, navezala stike z društvi, organizacijami, s podjetji … Naša skupnost je velika, razvejana ter po potrebah in željah različna – na eni strani je naselje z individualnimi hišami, na drugi blokovska soseska. A se v svetu KS trudimo, da živimo in bomo živeli v sožitju in razumevanju, saj imamo tudi skupne težave. Če sem povsem iskrena, bi si želela med ljudmi v Plavi laguni čutiti več pripadnosti kraju. Kljub temu me veseli, da je nekaj izjem – rezultat sodelovanja je prenovljeno balinišče pod bloki, ki je bilo namenu predano za letošnji krajevni praznik,« je dejala Karolina Dragica Nenadić.

Zasebno je za njo izjemno težek čas. Še vedno je namreč zelo sveža velika bolečina ob izgubi ljubljenega moža Miljenka oz. Miša, kot so ga klicali vsi, sama pa je pred nekaj meseci doživela blažjo možgansko kap. A ostaja pozitivna, še vedno najde čas za pomoč in toplo besedo, predvsem pa jo razveseljuje in navdaja s potrebno energijo hči Olivera z družino – z možem Bojanom, s sinom Vitom in hčerko Karlo. Radi pridejo na Dolenjsko in v Belo krajino, kjer imajo Nenadićevi počitniško hišo v Drašičih.

»Takšnih ljudi je malo, zato jih je treba izpostaviti in nagraditi. Zaradi njih bodo mlajši našli dobre poti do ljudi. Zgledi vlečejo!« so ob podelitvi priznanja poudarili v Krajevni skupnosti Ločna - Mačkovec.

Članek je bil objavljen v 24. številki Dolenjskega lista 16. junija 2022

Mojca Žnidaršič