DL: Pater Felicijan ni pozabljen

25.7.2022 | 11:50

P. Felicijan Pevec v njemu tako ljubi novomeški frančiškanski knjižnici leta 2010 (Foto: L. M.)

Letos, ko mineva 550. obletnica pozidave frančiškanskega samostana in cerkve v Novem mestu, mineva tudi deset let od smrti p. Felicijana Pevca (Felija), ki so ga mnogi dobro poznali, saj je v novomeškem samostanu deloval več kot dve desetletji.

Bil je priljubljen duhovni pastir, predan član frančiškanske skupnosti in marljiv kulturni delavec, ki je z delom in zgledom poosebljal tisočletno zavezanost besedi in knjigi, globoko ukoreninjeno v duhovni tradiciji redovnega življenja.

2. junija, ob obletnici njegove smrti (1950–2012), so v kloštru po večerni maši pripravili kratko spominsko slovesnost in razstavo o njem. V sodelovanju s Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto, s katero je p. Felicijan dosti sodeloval, je nastal večji plakat, ki v sliki in besedi na kratko prikazuje njegovo plodovito življenje in delo. Stoji v Karmelski kapeli, kjer je p. Felicijan pokopan.

O patru, ki izhaja iz Temenice blizu Šentvida pri Stični in je še iz otroštva prinesel ljubezen do knjig in branja, sta spregovorili Mateja Pirc Svete in knjižničarka Darja Peperko Golob, vodja domoznanskega oddelka Knjižnice Mirana Jarca, ki je patra tudi osebno poznala in z njim sodelovala.

Pod njegovim vodstvom je bila leta 1991 prenovljena frančiškanska knjižnica in je kot najstarejša še vedno delujoča knjižnica v Novem mestu eden največjih kulturnih spomenikov v Sloveniji. Postala je zelo obiskana in prepoznavna v celotni Sloveniji. Danes šteje okrog 20 tisoč enot gradiva. P. Felicijan je bil izvrsten poznavalec njenega knjižnega in neknjižnega bogastva, zlasti inkunabul – sam je ob prenovi odkril več dragocenih prvotiskov, pa tudi veliko starih in dragocenih ekslibrisov v knjigah.

O p. Felicijanu Pevcu je na krajši slovesnosti, ki so se je udeležili tudi njegovi sorodniki, spregovoril p. Krizostom Komar, ki je poudaril, kako hvaležen je za takega sobrata. P. Felicijan je zapustil 66 arhivskih škatel, v katerih so ohranjena njegova pisma, razglednice iz različnih krajev sveta, saj je prijateljeval z mnogimi, pa govori in zapisi, kje je kaj našel, ter celo rokopisi, stari več sto let, in gradiva o podružnicah. »Njegova zapuščina je dragocena za vse nas, treba jo bo urediti,« je dejal.

Članek je bil objavljen v 23. številki Dolenjskega lista 9. junija 2022

L. Markelj