DL: Nadgradnja železnice - Iz NM v Ljubljano v 51 minutah

23.7.2022 | 20:15

Znameniti novomeški železniški most ne bo stal več prav dolgo. (Foto: I. Vidmar)

Tudi novomeškemu predoru so šteti dnevi oziroma leta. (Foto: I. Vidmar)

Dolenjska železnica se, odkar je po njej leta 1894 zapeljal prvi vlak in cesar Franc Jožef v njem, praktično ni spremenila, tudi vlaki danes vozijo približno enako hitro – Načrtovana nadgradnja predvideva elektrifikacijo, dvotirnost in hitrosti do 130 km/h – Novi predori, viadukti, izvennivojski prehodi in postaje

Potovalni časi, ki jih danes potniški vlaki dosegajo na dolenjski železniški progi, so povsem primerljivi s časi, ki so jih povsem drugačni vlaki, ki so jih vlekle parne lokomotive, dosegali v času cesarja Franca Jožefa. Da bi vlak na Dolenjskem lahko kolikor toliko konkuriral avtomobilu in avtobusu, bo treba zgraditi novo železniško progo, ki jo Slovenske železnice že načrtujejo v sodelovanju z novomeškim podjetjem za prostorsko načrtovanje, projektiranje in varstvo okolja Acer. Načrte, ki so sestavni del pobude za pripravo državnega prostorskega načrta za nadgradnjo železniške proge na odseku Birčna vas–Ivančna Gorica, so v Novem mestu predstavili prejšnjo sredo v rotovžu.

Dolenjska železnica je še iz časa cesarja Franca Jožefa, torej iz časa Avstro-Ogrske. Dejansko so vse naprave, s katerimi železničarji urejajo promet na novomeški železniški postaji, iz 19. stoletja, tudi tiri, predori, mostovi in vse drugo je tako, kot je bilo takrat, ko je leta 1894 na Dolenjsko pripeljal prvi vlak. Kot da dvajsetega stoletja ne bi bilo, tako je na dolenjski železniški progi, na kateri so se od odprtja do danes zamenjali le vlaki, ki jih ne ženejo več parne lokomotive, a niso zato nič kaj hitrejši, vse drugo pa je nespremenjeno. Proga, ki je nekoč povezovala Karlovec, Belo krajino in Dolenjsko z Ljubljano in belim svetom, danes pa po njej vlaki vozijo le še do Metlike, je dobesedno muzejski eksponat. Pri premikanju vagonov kretnice na novomeški železniški postaji še vedno prestavljajo z žicevodi, ki so prav tako še iz tistega časa. Vse te naprave že zdavnaj sodijo v muzej.

Vendar se kljub pesimizmu, ki ga dodatno spodbujajo tudi peripetije v zvezi z gradnjo drugega tira na progi Divača–Koper, očitno nekaj le premika. Načrti, predstavljeni prejšnjo sredo, vzbujajo upanje. Nedvomno so k ambicioznejšemu načrtovanju nekaj pripomogli tudi dolenjski župani oziroma župani občin, skozi katere teče dolenjska železnica od Ljubljane do Metlike, ki so lani na Družbo za razvoj infrastrukture naslovili pripombe na pripravo strokovnih podlag in pobude/DIIP za nadgradnjo železniške proge Metlika–Ljubljana na odseku Novo mesto–Ivančna Gorica. Menili so, da načrt za nadgradnjo proge v okviru priprave državnega prostorskega načrta ni bil dovolj ambiciozen. Poudarili so, da se prenova ne more končati v Novem mestu, ampak jo je treba nadaljevati do Metlike oziroma do meje in da zgolj s spremembo voznih redov, pohitritvijo vlakov z izpuščanjem postanka na nekaterih postajališčih in z uvedbo novih vlakov cilj, da bi železniški potniški promet postal primarna potovalna izbira dnevnih migracij proti Ljubljani in iz nje, ne bo dosežen. Menijo, da je treba v celoti prenoviti ustroj proge, obnoviti vozno mrežo, uvesti nov potek proge na posameznih odsekih, urediti postaje in postajališča, odpraviti večino nivojskih prehodov in zgraditi nove zunajnivojske, predvsem pa elektrificirati progo in jo nadgraditi v dvotirno. Vse to novi načrti tudi upoštevajo.

Gregor Rakar

V načrtih elektrificirana dvotirna proga

Nova oziroma nadgrajena železniška proga, ki bo v končni izvedbi dvotirna in elektrificirana, bo delno potekala po obstoječi trasi, na več odsekih, kjer ima proga zdaj ostrejše ovinke, pa po novi trasi, s čimer bi omogočili bistveno višje potovalne hitrosti, tudi do 130 km na uro. Večje popravke trase bi tako naredili pri Stranski vasi oziroma na Ruperčvrhu, kjer bi proga dobila dva nova predora, v Potočni vasi, pri vasi Rogovila pred Mirno Pečjo, pri naselju Jelše in še na dveh krajih med Mirno Pečjo in Trebnjim, pri Kukenberku, Šentlovrencu ter med Velikim Gabrom in naseljem Cesta.

Večje spremembe bo železniška proga doživela v samem Novem mestu, kjer dveh tirov med Bršljinom in Kandijo ni mogoče speljati skozi obstoječi predor in po obstoječem železniškem mostu. Čeprav sta ta objekta spomenika kulturne dediščine, sta obsojena na rušenje. Na njunem mestu bodo morali postaviti nov predor in nov most. Kot je na predstavitvi povedal projektant za železniško infrastrukturo Gregor Rakar, bi lahko predor in most podrli in zgradili nova v pol leta, ta čas pa bi bila železniška proga na tem odseku zaprta. Vsa druga dela pri nadgradnji bi lahko opravili ob sicer motenem in občasno zaprtem prometu. Novo mesto bo dobilo tudi novo tovorno postajo, ki ne bo več v Bršljinu, zanjo pa preučujejo tri različne lokacije – ena je na Pogancih, ena pri tovarni Adria in ena pri Hudem.

Jelka Hudoklin iz podjetja Acer je povedala, da bodo poskušali čim več železniških prehodov urediti izvennivojsko, vse nivojske prehode pa zavarovati z zapornicami. Med drugim je načrtovana tudi ukinitev nekaterih železniških postaj in postajališč, npr. Kandija in Center, obenem pa bo Novo mesto dobilo novo potniško železniško postajo pri avtobusni postaji, ki bi bila z bolnišničnim kompleksom in zdravstvenim domom povezana z nadhodom nad regionalno cesto proti Šmihelu. Novo bi bilo tudi postajališče v Regrških Košenicah, ukinjena pa postaja Hudo. »Marsikaj je mogoče prenoviti že zelo hitro kar v okviru tako imenovanih vzdrževalnih del v javno korist, za kar ni potreben državni prostorski načrt, ampak je dovolj že gradbeno dovoljenje. Tako bi bila lahko v vsega petih letih opravljena večina del v Novem mestu,« meni Jelka Hudoklin.

Na poti v zgodovino (Foto: I. Vidmar)

Kot rečeno, bi nadgradnja dolenjske železniške proge omogočala bistveno višje hitrosti, kar bi močno skrajšalo potovalne čase. Če na primer danes lokalni vlak za pot med Novim mestom in Ljubljano potrebuje 100 minut, bi po nadgradnji proge za isto pot novi regionalni vlak, ki ne bi ustavljal na vseh manjših postajah, potreboval le 51 minut, novi lokalni vlak, ki bi ustavljal na vseh postajah, pa 74 minut. S tem bi bilo potovanje z vlakom predvsem v času prometnih konic bistveno hitrejše in povsem konkurenčno potovanju z avtobusom ali osebnim avtomobilom.

Pobuda vsebuje podatke, potrebne za odločanje o postopku državnega prostorskega načrtovanja in izvedbe celovite presoje vplivov na okolje in sprejemljivosti. Novomeški predstavitvi sledijo še predstavitve v Mirni Peči, Trebnjem in Ivančni Gorici.

Morda se predstavljeni načrti tudi in predvsem ob pomisli na sago z gradnjo že omenjenega drugega tira na progi Divača—Koper zdijo utopični, a načrtovalci niso tako pesimistični. V časovnici imajo zapisano, da bo v letih od 2023 do 2028 potekala priprava projektne dokumentacije in pridobitev zemljišč za ukrepe, ki se izvedejo v sklopu vzdrževalnih del v javno korist, od leta 2028 do 2036 pa priprava projektne dokumentacije, pridobitev zemljišč in priprava za gradnjo za vse preostale ukrepe, ki se izvedejo v okviru 1. in 2. faze. Leta 2039 naj bi začela obratovati elektrificirana nadgrajena proga v enotirni izvedbi, leta 2050 pa naj bi bila nadgradnja končana, proga med Novim mestom in Ljubljano pa dvotirna. Torej – še 28 let, pa bo.

Članek je bil objavljen v 24. številki Dolenjskega lista 16. junija 2022

I. Vidmar