DL: Jubilej priljubljenega župnika s Čuki - ''Tisto je bilo bolj podobno fantovščini kot novi maši''

22.7.2022 | 14:40

Vlado je zbrane nagovoril tudi v pevskem duetu z Gašperji.

Vlado je zbrane nagovoril tudi v pevskem duetu z Gašperji.

Po maši so zbrane zabavali Gašperji in Čuki. Jože Potrebuješ (v sredini)  je Vlada spomnil na nastop Čukov ob njegovi odmevni novi maši.

Po maši so zbrane zabavali Gašperji in Čuki. Jože Potrebuješ (v sredini) je Vlada spomnil na nastop Čukov ob njegovi odmevni novi maši.

Mašo v čast Vlada (desno) in Petra (levo) Leskovarja je vodil upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek.

Mašo v čast Vlada (desno) in Petra (levo) Leskovarja je vodil upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek.

Leskovarjeve korenine in poganjki

Leskovarjeve korenine in poganjki

Vlado in Peter sta si pred starši ob torti časti podala roki kot sinova, brata in duhovnika.

Vlado in Peter sta si pred starši ob torti časti podala roki kot sinova, brata in duhovnika.

Nataša Šekoranja Špiler v imenu župljanov Bizeljskega: »Dragi Vlado,  hvala Bogu, da si naš. Obogatil si versko, kulturno in medgeneracijsko  življenje.«

Nataša Šekoranja Špiler v imenu župljanov Bizeljskega: »Dragi Vlado, hvala Bogu, da si naš. Obogatil si versko, kulturno in medgeneracijsko življenje.«

Na praznovanje je prišla množica domačinov in obiskovalcev od drugod.

Na praznovanje je prišla množica domačinov in obiskovalcev od drugod.

Na zabavi igrali Gašperji in Čuki, slavljenec pa je s »sabljo« odprl penino in pripovedoval šale – Tudi tistega, ki pojasni, zakaj je opravil izpit za voznika avtobusa – Ko ne pridiga, ''kelnari'' v bližnji gostilni

V župnijski cerkvi svetega Lovrenca na Bizeljskem je bila v nedeljo, 12. junija, svečana zahvalna maša, s katero so izkazali čast tukajšnjemu duhovniku Vladu Leskovarju. Ta letos praznuje, kot je zapisal v javno vabilo, svojih 50 pomladi, 25 let služenja Bogu, 20 let duhovnega službovanja na Bizeljskem in 15 let v Kapelah. Maša je bila posvečena tudi Vladovemu bratu Petru, ki je 35 let duhovnik in je zdaj v Zrečah in Stranicah.

Obred je vodil upokojeni celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Poklonil se je prazniku svete Trojice, ki je bil v nedeljo. Posebej je izrazil spoštovanje in zahvalo slavljencema, ki sta oba, posebej pa »naš Vlado«, močno priljubljena in spoštovana v teh krajih.

Na praznični oltar, ob katerem so bili ob slavljencih in škofu zbrani še drugi duhovniki, tudi iz Hrvaške, so domačini darovali. Lea Babič je tja položila svečani kruh, Blaž Zagmajster je v imenu Društva vinogradnikov in Krajevne skupnosti Bizeljsko prinesel vino. Nataša Šekoranja Špiler v imenu župljanov Bizeljskega in Jožica Verstovšek v imenu župljanov Kapel sta Vladu in Petru izročili mašna plašča. Na koru je pel zbor ob orgelski spremljavi, v cerkvi pa je zaigral ansambel Gašperji.

Po maši so praznovali pred cerkvijo. Tam se je župnik Vlado pridružil Pihalnemu orkestru Kapele, najprej kot dirigent in potem na činelah. V nadaljevanju se je Vladu za njegovo povezovalno delo zahvalil brežiški župan Ivan Molan. Pod šotori, ki jih je dal postaviti bizeljski duhovni pastir, so se na odru zvrstili še mnogi z Bizeljskega in iz Kapel ter iz Slovenj Gradca, Zreč in Stranic, ki so osebno in v imenu organizacij čestitali bratoma, ki ju je nagovoril tudi vedno duhoviti brežiški župnik Milan Kšela.

Govoril je tudi Peter, dober retorik, ki je pozval k trdnosti in povezanosti v molitvi, brežiškemu županu Ivanu Molanu pa je zaželel uspešno delo za dobro domovine tudi v prihodnje. Igrali so Gašperji – slavljenec je zapel z njimi. Množico so dodatno razgreli Čuki, ki so z nastopom izpolnili obljubo, da mu bodo igrali, tako kot so ob njegovi novi maši, tudi ob srebrni. Jože Potrebuješ je spomnil na nastop Čukov ob tisti novi maši. »Takrat smo igrali pod nekim kozolcem, ki so ga pripravili posebej. Ovili so ga v bršljan in ga povečali. Ko smo prišli noter, je bilo temno kot ponoči. Potem sem videl, zakaj so to naredili. Tisto je bilo bolj podobno fantovščini kot novi maši,« je rekel prvi mož Čukov. Vlado Leskovar pa nič, smejal se je. Smejali pa so se tudi nekateri izmed tistih domačinov, ki so takrat pripravili kozolec in so prišli zdaj na Bizeljsko na mašno veselico.

Vladu in Petru, ki sta v nedeljo slavila v družbi mame Jožice, očeta Ivana, sester Irene, Bernarde in Silve z družinami in nekaterih drugih sorodnikov, so domačini pripravili tudi tri torte; na dveh sta bili izpisani njuni novomašniški gesli. Torte so razrezali in razdelili obiskovalcem. Še prej je gostitelj Vlado vzkliknil, da naj mu prinesejo sabljo. Ko je niso prinesli, je predlagal, da naj mu dajo močen nož. Tega je dobil. Potem je z rezilom, kot bi imel v roki sabljo, bliskovito odbil vrhnji del steklenice, v kateri je bila penina. Ob navdušenju množice se je še glasno opravičil, češ da na svoje vabilo ni dodal med obletnice še ene. »Pozabil sem napisati 'tri leta gostilne Kocjan',« je rekel. Vlado Leskovar, ki ima podjetniško žilico, namreč med drugim uspešno »kelnari« v gostilni Kocjan v Stari vasi na Bizeljskem.

Ko se je v nedeljo pod šotorom ob uspešnem odpiranju penine zahvaljeval za darila, ki so mu jih dali, je rekel, da mu naj zdaj kupijo še avtobus. Vsi so vedeli, da je to šala, vedo pa tudi, da ima vozniški izpit za tovornjak in avtobus. »Pred svetega Petra prideta voznik avtobusa in duhovnik. Peter pošlje voznika naravnost v nebesa, duhovniku pa reče: Ti boš pa še malo v vicah.' Duhovnik protestira, češ, vse življenje sem molil, imel maše in živel zgledno. 'Ko si ti imel pridigo, so vsi v cerkvi spali. Ko je voznik vozil ljudi z avtobusom, so vsi molili,' je rekel Peter. Zato sem naredil izpit za avtobus,« se je zasmejal Vlado Leskovar. Izkazal se je kot dober gostitelj, saj so hrano in pijačo obiskovalci dobili zastonj. Gostinci in celotna strežna ekipa so se zelo potrudili, na mizah pa je bilo tudi veliko peciva, ki so ga pripravile domačinke.

Nad prizoriščem je v nekaj naletih jadralni padalec razgrnil trak s čestitko Vladu Leskovarju, ki so mu v zahvalo in čast domačini postavili tudi slavolok nad potjo do cerkve.

Članek je bil objavljen v 24. številki Dolenjskega lista 16. junija 2022

Besedilo in fotografije: M. Luzar

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava