FOTO: Milan Kučan z Društvom za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu

6.7.2022 | 14:00

FOTO: Milan Kučan z Društvom za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu
FOTO: Milan Kučan z Društvom za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu
FOTO: Milan Kučan z Društvom za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu
FOTO: Milan Kučan z Društvom za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu

3. julija smo se člani društva zbrali pri polharski koči na Pogorelcu. V dolini pod Pogorelcem se je že čutila vročina, ki je te dni presegla 30º C, a na Pogorelcu pa je bila temperatura prijetna, saj jo je hladil rahel veter, ki se je poigraval v krošnjah dreves.

V prvem delu našega srečanja je bila izvedena letna, letos tudi volilna konferenca društva, na kateri smo potrdili poročila o dejavnosti društva, sprejeli program za nadaljnje delo, razrešili stari odbor in potrdili novega. Po zaključku konference smo nadaljevali s slovesnostjo ob 30-letnici dejavnosti društva.

Na prizorišče je prikorakal Prvi dolenjski partizanski spominski bataljon. Slavnostni govornik je bil prvi predsednik Republike Slovenije tovariš Milan Kučan, ki je bil prisoten tudi na ustanovnem občnem zboru društva na Bazi 20. Tovariš Kučan je svoj govor začel s knjigo, ki jo je pred leti izdalo društvo, in nadaljeval: »V knjigi so popisana vsa grobišča, ki jih z ljubeznijo prekaša zgolj muzejsko ali arhivsko natančnost. Knjigo prevevata pieteta in spoštovanje do mrtvih, ki sta vodila delovanje društva vsa ta leta. Ko ste njegovi člani vztrajali v skrbi za posvečeno zemljo, to, kjer je kri napojila tla, kot je napisal pesnik Miran Jarc, ki je tudi sam padel in je pokopan pri Starem logu. Ko človek pogleda ves dolgi seznam imen zapisanih na pomnikih in skrbno negovanih grobiščih, ne more, da se ne bi spomnil mladih fantov in deklet, ki so našli poslednji počitek v tej posvečeni zemlji, skrit in varen pred maščevanjem in skrunitvijo. Koliko nikoli izsanjanih sanj so nosili s seboj, koliko nikoli izpovedanih želja, ki jih nosi vsakdo od nas. Zagotovo pa so vsi tudi sredi bojev in zavedanj o svojem morebitnem koncu nosili sanje, ki so jim bile skupne. Sanje o svobodi in mirnem življenju. Tudi o tem najlepše govorijo verzi pesnika Mirana Jarca. ‘Nekje so pokrajine v soncu in težki vonjavi. Nekje se ljubijo, molijo in pojo tam, kamor ne vidi oko, ki umira v tesen pravokotnik neba. O, kako daleč, daleč je pesem srca.‘

Spoštovani. Kaj bi tudi danes po osemdesetih letih in več lahko rekli, da bi se oddolžili njihovim žrtvam in njihovemu spominu. Morda samo eno. Govorico orožja naj zamenjata razum in odgovornost za človeško življenje. To velja tudi za sedanjo vojno, za Putinov zločin nad Ukrajino. Ob nujni in upravičeni pomoči obrambnemu odporu Ukrajincev, ki branijo svojo svobodo in svojo zemljo, je potrebno zahtevati, da utihne orožje, se zavzeti za premirje in iskati poti za mirovna pogajanja. Udeležba mednarodne skupnosti na pogajanjih pa naj zagotovi, da bo mir pravičen.

Tako je bilo tudi ob razpadu nekdanje naše skupne države. Na koncu, po odhodu jugoslovanske armade, smo ob udeležbi mednarodne skupnosti svoje cilje dosegli na pogajanjih. Bili smo realisti. Zahtevali smo, kar se je takrat zdelo nemogoče.«

Ob koncu govora je tovariš Kučan predlagal, naj se tudi mi pridružimo pobudi, da se skulpture, ki jih je prejšnja vlada odstranila iz parka na protokolarnem objektu Brdo, vrnejo nazaj tja, kjer so bile. Na koncu se je društvu zahvalil za njegovo delo in čestital novo izvoljenem odboru.

Po končanem govoru so tovariša Kučana obstopili prisotni, mu segali v roke, se mu z besedo ali skromno pozornostjo zahvaljevali za vse dobro, kar je storil za našo domovino.

Goste je pozdravil tudi župan občine Dolenjske Toplice Franci Vovk, ki je v svojem pozdravnem govoru med drugim poudaril, da so za obeležja in spomenike dolžne finančno poskrbeti občine in država.

V programu, ki je sledil, so nastopali Upokojenski pevski zbor Straža, pod vodstvom Mitje Bukovca, članica Terezija Korošec Potočar, učenci Matic Udovič, Tim Kukman, Nika Majer, Ajda Zupančič, Ilona Čih Zupančič iz OŠ Dolenjske Toplice z mentorico Marijo Andrejčič. Program je oblikoval in vodil tovariš Lojze Bojanc.

Druženje smo zaključili ob dobrem partizanskem golažu s polento, rigeljsko kapljico, člani Društva podeželskih žena Dolenjske Toplice pa so postregle s pecivom. Veseli, razigrani, z lepimi spomini na letošnje druženje smo pozno popoldne odhajali domov.

Helena Miša Kulovec

Galerija

_vPogorelec (01)
_vPogorelec (02)
_vPogorelec (03)
_vPogorelec (04)
_vPogorelec (05)
_vPogorelec (06)
_vPogorelec (07)
_vPogorelec (08)
_vPogorelec (09)
_vPogorelec (10)
_vPogorelec (11)
_vPogorelec (12)
_vPogorelec (13)
_vPogorelec (14)

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava