DL: Vse ali nič - Barbovo graščino bi radi prenovili

28.6.2022 | 12:15

Barbova graščina na Veseli Gori (Foto: R. N.)

Občina se je prijavila na razpis kulturnega ministrstva, če bodo uspešni, bodo za obnovo Barbove graščine dobili okrog 1,5 milijona evrov – Gregorčič: Ta projekt bi pobral več kot polovico odhodkov, ki jih letos namenjamo za naložbe

Barbova graščina na Veseli Gori, ki je bila zgrajena leta 1768, je že precej dotrajana. Da bi preprečili nadaljnje propadanje, je potrebna celovita obnova, zato se je Občina Šentrupert, ki je lastnica objekta, prijavila na razpis kulturnega ministrstva. Če bodo uspešni, bodo že letos stekla obnovitvena dela. Z dokumentom identifikacije investicijskega programa (DIIP) obnove Barbove graščine se je prejšnji teden seznanil občinski svet in ga kljub nekaterim pomislekom tudi soglasno potrdil.

Na Barbovi graščini, ki je razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena, so že potekala nekatera obnovitvena dela, nazadnje lani, saj je bila občina uspešna na razpisu kulturnega ministrstva, od katerega je za nujna vzdrževalna dela prejela nekaj manj kot 32.000 evrov. Ministrstvo je v začetku marca letos objavilo nov razpis, ki je bil odprt le mesec dni. Primož Primec, višji svetovalec v kabinetu župana, je na seji občinskega sveta poudaril, da so se pozanimali, ali bo v nadaljevanju leta še kak podoben razpis. Odgovor je bil, da ne, zato je občina pohitela z izdelavo potrebne dokumentacije, da so se nanj lahko prijavili.

V projektu bi posodobili elektroinštalacije, izboljšali požarno varnost objekta, uredili hlajenje in gretje, predvideno je ogrevanje na lesno biomaso, prenovili bi prostore in vgradili novo notranjo opremo, po navodilih zavoda za varstvo kulturne dediščine bi uredili tudi okolico Barbove graščine. Naložba je ocenjena na okrog 1,8 milijona evrov, če bi bili uspešni na razpisu, bi država prispevala nekaj manj kot 1,5 milijona evrov, preostalo pa bi morala zagotoviti občina. Župan Andrej Martin Kostelec je poudaril, da se bo občina lotila obnove, samo če dobijo denar na razpisu, sicer bo DIIP »pripravljen za neke druge čase«.

V razpravi na seji občinskega sveta je Alojzij Gregorčič najprej poudaril, da bo tudi po obnovi, če bodo seveda uspešni na razpisu, verjetno treba v Barbovo graščino vseskozi vlagati, saj ne verjame, da bo objekt, v katerem predvidevajo različne dejavnosti, lahko pokrival sam sebe. »Kot se je to izkazalo pri Deželi kozolcev, tudi ta projekt brez občinske blagajne ne bo preživel,« meni Gregorčič, ki je še povedal, da bo morala občina ne glede na velik delež sofinanciranja prispevati nekaj več kot 327.000 lastnega denarja. »Samo ta projekt bi pobral več kot polovico odhodkov, ki jih letos namenjamo za naložbe. Kako bomo lahko izpeljali še kaj drugega v občini?« se je spraševal. V mislih je imel nujno obnovo dotrajanih lokalnih cest, vodovodnega sistema v Šentrupertu, gradnjo kanalizacije in drugo. Po njegovem mnenju bi občina morala narediti seznam prednostnih naložb in jih uresničevati glede na svoje finančne zmožnosti.

Poudaril je še, da se je rok za prijavo na razpis iztekel na začetku aprila, občinski svet pa šele zdaj sprejema dokumente o obnovi Barbove graščine. »Torej je župan odločal brez soglasja občinskega sveta?« se je spraševal Gregorčič.

Kostelec je razložil, da ni bilo časa za sklic seje, na kateri bi svetniki lahko obravnavali DIIP o obnovi graščine, saj so lovili rok za prijavo na razpis. Po njegovih besedah so se na občini zavedali, da bo treba vlogo pozneje dopolniti, k temu jih je pred dnevi pozvalo ministrstvo, zato so prejšnji teden gradivo predstavili tudi občinskim svetnikom. »Priložnosti v življenju je treba izkoristiti, zamujena ne vrne se nobena. Res je, da bi v ta projekt, če bomo uspešni, vložili precej denarja, a treba se je zavedati, da je objekt naš in tak, kot je, ne koristi nikomur. Če bi stavbo sami postopoma obnavljali, bi trajalo zelo dolgo in verjetno bi nas stalo še več denarja,« je dejal Kostelec, ki meni, da bi obnovljena Barbova graščina prispevala k nadaljnjemu turističnemu razvoju občine. Predvideva se namreč ureditev dvorane za javne dogodke (poroke, koncerte, predstave, delavnice), čebelarske sobe, vinske kleti in muzejske zbirke kmečkega orodja, v nekdanjem grajskem hlevu pa bi vzpostavili digitalni prikaz tradicionalnega tesarstva in s tem dediščino postavili na svetovni zemljevid.

Stanka Jakija je zanimalo, kaj bo, če občina na razpisu dobi manjši delež sofinanciranja. Primec je pojasnil, da je sta le dve možnosti, vse ali nič.

Članek je bil objavljen v 19. številki Dolenjskega lista 12. maja 2022

Rok Nose