DL: 70 let novomeškega taborništva - Krivo je Gošnikovo predavanje

25.6.2022 | 15:50

Člani novoustanovljene Družine gorjanskih tabornikov 27. aprila 1952  pred vhodom v novomeško gimnazijo. Ob ustanovitvi je družina DGT štela  46 članov.

Člani novoustanovljene Družine gorjanskih tabornikov 27. aprila 1952 pred vhodom v novomeško gimnazijo. Ob ustanovitvi je družina DGT štela 46 članov.

Prizor s tabora leta 1959: taborniki so zbrani pred šotorom Marjana  Moškona - Črnega soma, med drugim tudi nekdanjega novinarja in urednika  Dolenjskega lista.

Prizor s tabora leta 1959: taborniki so zbrani pred šotorom Marjana Moškona - Črnega soma, med drugim tudi nekdanjega novinarja in urednika Dolenjskega lista.

Zadnja fotografija znamenitega kluba Strela. Z leve, zgoraj: Zmago  Kastelic, Mirko Rupnik, Matija Wachter, Mirko Vesel; spodaj: Jože Gošnik  in Marjan Moškon.

Zadnja fotografija znamenitega kluba Strela. Z leve, zgoraj: Zmago Kastelic, Mirko Rupnik, Matija Wachter, Mirko Vesel; spodaj: Jože Gošnik in Marjan Moškon.

Novomeški taborniki praznujejo 70-letnico delovanja oziroma 70. obletnico ustanovitve Družine gorjanskih tabornikov, ki jo je na temeljih skavtskega Trdinovega stega, ustanovljenega le dve leti pred začetkom vojne, ustanovil Tone Gošnik.

Zgodovino svoje organizacije so novomeški taborniki podrobneje popisali ob šestdesetletnici v posebni izdaji glasila Strela. Začetki taborništva v Novem mestu segajo v september 1951, ko je imel Tone Gošnik, predvojni celjski skavt, pooblaščenec Zveze tabornikov Slovenije za Novo mesto in med drugim tudi tedanji glavni in odgovorni urednik Dolenjskega lista, na gimnaziji predavanje o taborniški organizaciji. Sestanki prvega voda sedmih tabornikov so prerasli v začetni vodniški tečaj. Do pomladi je število članov toliko naraslo, da so lahko 27. aprila 1952 ustanovili Družino gorjanskih tabornikov. Prvi glavar družine je postal prof. Jože Glonar, načelnik pa Tone Gošnik.

Po uspešno izvedenih taborih poleti 1952, ko so pomagali pri organizaciji taborov učiteljišča, pionirjev in vajencev ter izvedli prvi tabor DGT, je zanimanje za tabornike zelo naraslo. Tako so lahko 30. novembra 1952 v risalnici novomeške gimnazije ustanovili Rod gorjanskih tabornikov. Ob koncu prvega leta delovanja je RGT štel okoli 180 članov.

Kot so zapisali v posebni izdaji Strele, so bili predhodniki novomeških tabornikov pred drugo svetovno vojno skavti Trdinovega stega. Idejni vodja ustanovitve skavtske organizacije v Novem mestu je bil Božo Oblak, dijak novomeške gimnazije. Priprave na ustanovitev skavtskega stega v Novem mestu segajo v leto 1936, ko je skupina dijakov na novomeški gimnaziji ustanovila četo z dvema vodoma. Četa je kasneje dobila ime Gorjanska. Strokovno literaturo in pravilnike za pripravo na izpite iz skavtskih veščin so člani dobivali od Dravske skavtske župe iz Ljubljane. Iz priročnikov so se učili vozle, potne znake, zakone, obljubo in pridobivali druga skavtska znanja. Znanje so utrjevali na izletih v novomeško okolico. Ustanovna skupščina Trdinovega stega je bila 19. februarja 1939 na novomeški gimnaziji. Z vkorakanjem Nemcev v Novo mesto je skavtska organizacija prenehala delovati.

Kmalu po ustanovitvi Družine gorjanskih tabornikov je pri njej začel delovati taborniški klub Strela, ki je sprva štel precej več članov, ko pa jih je precej odšlo bodisi na študij v Ljubljano, v vojsko ali pa si je ustvarilo družine, se je ohranilo le trdno jedro šestih članov, ki so bili dejavni več kot šestdeset let in so veljali za najstarejšo taborniško skupino v Sloveniji, danes pa sta izmed njih živa le še dva, Mirko Rupnik - Bizon in Jože Gošnik - Johan. Na ustanovitev kluba Strela spominja spominska plošča na kamnu sredi Ragovega loga, kjer je bil klub ustanovljen.

Članek je bil objavljen v 18. številki Dolenjskega lista 5. maja 2022

I. Vidmar

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava