DL: Ena smrtna nezgoda na vsakih 11 sekund

23.6.2022 | 11:30

Med najnevarnejšimi delovišči ostaja gozd. (Foto: arhiv DL)

Zaradi nezgod pri delu in bolezni, povezanih z delom, po svetu vsako leto umre 2,78 milijona delavcev – V Sloveniji so delodajalci lani prijavili 11.158 nezgod pri delu, med njimi 15 s smrtnim izidom

28. april je bil svetovni dan varnosti in zdravja pri delu, ki je bil letos namenjen krepitvi socialnega dialoga pri ustvarjanju pozitivne kulture varnosti in zdravja pri delu. Ker se še naprej spoprijemamo s svetovno zdravstveno krizo in stalnimi tveganji glede varnosti in zdravja pri delu, si moramo, kot pravijo na Inšpektoratu RS za delo, prizadevati za oblikovanje močne kulture varnosti in zdravja na vseh ravneh. Zaradi nezgod pri delu namreč po svetu vsak dan umre 7.600 delavcev, kar pomeni, da se smrtna nezgoda na delovnem mestu pripeti na vsakih 11 sekund.

Vsako leto se na svetu pri opravljanju svojega dela pri delodajalcih težje ali lažje poškoduje več kot 380 milijonov delavcev, kar 2,78 milijona pa jih zaradi nezgod pri delu in bolezni, povezanih z delom, umre. V Sloveniji so delodajalci v letu 2021 na inšpektorat prijavili 11.158 nezgod pri delu, v katere niso vključene nezgode, ki so se zgodile na poti na delo in z dela. Med prijavljenimi nezgodami je bilo 15 smrtnih nezgod, 527 težjih, 8.657 lažjih in 15 kolektivnih nezgod, 1.944 nezgod pa je bilo povezanih s covidom-19. Če izvzamemo nezgode, katerih vzrok je bil koronavirus, se je število prijavljenih nezgod lani glede na leto 2020 povečalo za dobrih 9 odstotkov, kar pa je za 9 odstotkov manj, kot jih je bilo leta 2019, ko še ni bilo koronavirusa.

VZROKI SE PONAVLJAJO

Kot ugotavljajo na inšpektoratu, se najpogostejši vzroki za nastanek nezgod pri delu vsako leto ponavljajo. Tako je bila tudi lani, če ne upoštevamo virusa SARS-CoV-2, poglaviten vzrok za nezgode, v katerih so bili delavci težje ali lažje poškodovani, izguba nadzora nad delovanjem delovne opreme. Izguba nadzora nad stroji, ročnim orodjem, transportnimi sredstvi in podobnim je bila vzrok za kar 30,6 odstotka vseh nezgod, ki se jih sicer vsako leto zgodi največ v predelovalni dejavnosti (lani skoraj 39 odstotkov).

V letu 2021 se je na delu poškodovalo dobrih 28 odstotkov žensk in malo manj kot 72 odstotkov moških. Največ poškodovanih delavcev je bilo slovenskih državljanov (84,5 odstotka), 11,1 odstotka iz držav nekdanje Jugoslavije, preostali pa iz drugih držav EU. Najpogosteje so bili poškodovani delavci, ki so zaposleni za nedoločen čas, največ poškodovanih je bilo v starostni skupini od 35 do 44 let, kjer se je poškodoval vsak četrti delavec, v nezgodah pri delu pa so največkrat, in sicer v kar 28 odstotkih primerov, utrpeli poškodbe prstov rok.

SMRTNE NEZGODE

Najpogostejši vzrok za smrtne nezgode v letu 2021 je bil padec z višine, in sicer v štirih primerih. V dveh primerih je bila vzrok smrtne nezgode prometna nezgoda, v dveh porušitev objekta, v kolektivni nezgodi, v kateri sta bila smrtno poškodovana dva delavca, pa se je zgodila prašna eksplozija. Vzroki za preostale smrtne nezgode, ki so terjale po eno življenje, so bili: premik tovornega vozila med priklapljanjem tovorne prikolice, padec z gradbenega stroja, ki je delavca nato povozil, padec tovornega vozila na delavca, ko je ta pod vozilom menjaval pnevmatiko, udarec kovinske palice, vpete v stroj, ki je delavca udarila po glavi, in utopitev.

Največ smrtnih nezgod se je zgodilo v predelovalni dejavnosti (4), sledita dejavnosti gradbeništva ter prometa in skladiščenja s po tremi smrtnimi nezgodami. Najmlajši smrtno poškodovani je bil star 18 let, najstarejši 60, največ, in sicer 5 smrtno poškodovanih, pa je bilo starih med 50 in 59 let. Smrtno nezgodo delavca so sicer lani največkrat, v 7 primerih, prijavili delodajalci, ki zaposlujejo od 20 do 49 delavcev. Med smrtno ponesrečenimi so bili samo moški, in sicer 11 državljanov Republike Slovenije, 2 Bosne in Hercegovine ter po en državljan Kosova in Hrvaške. Glede na zaposlitveni status je bilo 9 smrtno poškodovanih delavcev zaposlenih za nedoločen čas, štirje za določen čas, dva pa sta opravljala delo v drugačnih oblikah zaposlitve (študentska napotnica, občasno delo upokojenca).

ZA IZBOLJŠANJE RAZMER

Za izboljšanje razmer ter s tem zmanjšanje števila nezgod pri delu in okvar zdravja je treba predvsem, kot pravijo na inšpektoratu, spremeniti odnos do samega področja varnega in zdravega dela. Delodajalci bi tako morali učinkoviteje in pogosteje opravljati notranji nadzor nad izvajanjem varnega dela med delavci, ti pa bi morali dosledno upoštevati ukrepe, ki jih pripravi stroka iz varnosti in zdravja pri delu. Še zlasti veliko pozornost pa je treba, kot dodajajo, nameniti ozaveščanju in strokovni usposobljenosti delodajalcev in delavcev oz. njihovih predstavnikov, vključno s strokovnimi delavci in organizacijami, ki delodajalcem ponujajo strokovno pomoč s tega področja.

Članek je bil objavljen v 18. številki Dolenjskega lista 5. maja 2022

Mojca Leskovšek Svete