DL: Portret tedna - Urška Klakočar Zupančič

21.6.2022 | 14:45

Foto: Primož Lavre

44-letna magistrica prava Sevničanka Urška Klakočar Zupančič, ki z družino živi v Ljubljani, je postala prva predsednica državnega zbora v Sloveniji. Po rangu druga politična funkcija, takoj za predsednikom države, je hkrati potrdilo, da Gibanje Svoboda po veličastni zmagi na zadnjih državnozborskih volitvah, na katerih je nova stranka na čelu z dr. Robertom Golobom dobila kar 41 mandatov, družno z levo koalicijo nadvse resno jemlje svoje besede o enakopravnosti žensk v naši družbi.

V Gibanju Svoboda so sprva nameravali svojo podpredsednico, ki je dobila v svojem volilnem okraju Ljubljana Šiška III kar 5.330 glasov, to je slabo polovico vseh glasov, ustoličiti za pravosodno ministrico. Tudi sama nam je potrdila, da bi ji ta resor ustrezal, saj se vso svojo kariero ukvarja s pravom, pri čemer se je vedno zavzemala za pravno državo, in to ne le v sodnih dvoranah, v katerih je nabirala dragocene izkušnje. Prepričana je, da bo znala uveljaviti spoštljiv dialog tudi v parlamentu, tem hramu demokracije, v katerem v bližnji preteklosti niso bili imuni niti na sovražni govor.

Od konca leta 2008 je bila sodnica Okrajnega sodišča v Ljubljani in je odločala v civilnonepravdnih zadevah, ki zadevajo nepremičninsko in dednopravno področje ter denacionalizacijo. »Budnosti« Janševih vojščakov, ki jim več kot kolegialnost pomeni zvestoba partiji, gre pripisati, da je njen zapis na zasebnem profilu Facebooka, v katerem je Janšo označila za velikega diktatorja in pripisala, da je covid pri nas dal polet zafrustriranim osebkom s kriminalno preteklostjo, prišel na ušesa in v računalnik dr. Vinka Gorenaka, državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade. Še pred dokončno odločitvijo sodnega sveta je Klakočarjeva izgubila mesto vodje oddelka za etažno lastnino na omenjenem sodišču. Z Gorenakom sta nato na sodišču dosegla sodno poravnavo, saj je ta na svojem blogu objavil njen zasebni zapis s komentarjem o (ne)primernosti takšnih sodnikov, ki se vedejo kot levi aktivisti. Gorenak je nato zapis umaknil s spleta.

Čeprav je bila Klakočarjeva oproščena, se je poslovila od sodniške kute in zajadrala v podjetniške, odvetniške vode. Da se bo to zgodilo in da bi se lahko politično aktivirala, je bilo slutiti že junija lani na sevniškem gradu ob predstavitvi njenega zgodovinskega romana Gretin greh. Dogajanje v prvencu je postavljeno v 17. stoletje ravno na to sevniško veduto. Le usoda korajžne, za tiste čase preveč svobodomiselne Grete je precej bolj žalostna, kot je Urškina. Na tej predstavitvi sta se pojavila tudi žvižgač Ivan Gale in penolog dr. Dragan Petrovec; poleg njega ji je za pokončno držo v sporu z janšisti izrekla priznanje tudi odvetnica dr. Nataša Pirc Musar. A koalicijska kadrovska kombinatorika je nazadnje Urško Klakočar Zupančič katapultirala ne le na ministrsko, ampak celo na izjemno visoko politično funkcijo.

Tisti, ki jo malo bolje poznajo, ne dvomijo, da ji ne bi bila kos, čeprav ji manjka politične kilometrine. A to je, ob primernem krogu svetovalcev, kvečjemu njena prednost, da bo lahko brez odvečne »prtljage«, ki jo že desetletja nosijo s seboj nekateri politiki desne in leve provenience, suvereno vodila ta hram demokracije. Klakočarjeva pravi, da bo predsednica vseh poslancev, čeprav je jasno, da ima tudi ona, tako kot vsak človek, svoje politično prepričanje, svoja svetovnonazorska stališča. Da se bo znala od teh ograditi takrat, ko bo zastopala interese vseh poslancev, pač profesionalno, kot predsednica vseh poslancev. Na vprašanje novinarke Tanje Starič v Odmevih na nacionalki, ali bo zadržala bolj nevtralno držo ali bo ostra predsednica, je Klakočarjeva odgovorila, da bo ostra predsednica takrat, ko bo to potrebno.

»V zadnjih dveh letih smo v državnem zboru doživeli metanje žaljivk, osebne diskreditacije, prepiranja. In če se bodo še pojavili, bom ostro ukrepala, skratka, komunikacije, ki v take prostore ne sodi, skladno z zakonom o državnem zboru in s poslovnikom o državnem zboru ne bom dovolila.« Po mnenju Klakočarjeve so volivci že vedeli, zakaj so izvolili toliko novincev v državni zbor. »Očitno je dovolj neke stare politike, ki večinoma prinaša v slovenski prostor razkole in seje sovraštvo,« pravi.

Z devetletnima sinovoma dvojčkoma, Filipom in Davidom, in možem živijo v Ljubljani. Urškin konjiček je jahanje svoje kobile Gine, ki je precej muhastega, posebnega značaja. Ker so imeli v družini veliko skrbi zaradi epileptičnih napadov enega izmed sinov, so iskali rešitve pri zdravnikih po Evropi in jo nazadnje le našli v Nemčiji. V teh težkih preizkušnjah za Urškino družino sta ji izdatno pomagali tudi njeni starši, upokojena uspešna podjetnica – mama Dragica in oče Toni, upokojen računalničar. In kadar koli pride Urška na obisk k staršem v Sevnico, ne zamudi priložnosti, da ne bi šli na sprehod s kužkom na bližnji grad, ki je dal Urški inspiracijo za Gretin greh in jo bo verjetno še za nov roman.

Članek je bil objavljen v 20. številki Dolenjskega lista 19. maja 2022

Pavel Perc