DL: Konjereja ne bo več zapostavljena

10.6.2022 | 12:20

Slovenska hladnokrvna pasma (Foto: arhiv ZRKSHP)

Slovenska hladnokrvna pasma (Foto: arhiv ZRKSHP)

V novem finančnem obdobju 2023–2027 se bodo lahko na razpise prijavljali tudi rejci konj – Po petih letih se je s čela največje rejske organizacije konj v Sloveniji umaknil France Omahen, novi predsednik pa je postal Slavko Vrhovec

Zaradi epidemije koronavirusa Združenje rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme (ZRKSHP) lani, ko je bilo za največjo rejsko organizacijo konj v Sloveniji volilno leto, ni imelo rednega letnega občnega zbora. Je pa covid za konjerejce prinesel tudi nekaj dobrega. V času koronakrize so se namreč rejske organizacije bolj povezale in uspele doseči, kot pravi donedavni predsednik ZRKSHP France Omahen, da v novem finančnem obdobju 2023–2027 konjereja ne bo več zapostavljena.

Ker se je pred letošnjimi državnozborskimi volitvami vključil v politiko, po statutu ZRKSHP pa funkcionarji naj ne bi bili politično opredeljeni, Omahen na letošnjem volilnem zboru ni ponovno kandidiral za predsednika. Volitve novega vodstva in preostalih organov združenja so potekale 10. aprila na 17. rednem letnem občnem zboru, ki bi glede na leto nastanka združenja moral biti že osemnajsti zapored. A so se lani, ko je sicer potekal 4-letni mandat članom organom združenja odločili, da volitev ne bodo izvedli na daljavo oz. preko spleta, tako kot so sicer leta 2020 izpeljali občni zbor. »Rejci so v večini starejši in dela prek Zooma niso vešči,« pojasnjuje Omahen odločitev glede volitev, zaradi katere se je mandat vsem izvoljenim lani podaljšal še za eno leto.

ZRKSHP je lani pripravilo enodnevno izobraževalno delavnico, ki so jo  kljub koroni uspeli izvesti tudi leta 2020, in sicer na kmetiji  donedavnega predsednika ZRKSHP Franceta Omahna. (Foto: arhiv ZRKSHP)

ZRKSHP je lani pripravilo enodnevno izobraževalno delavnico, ki so jo kljub koroni uspeli izvesti tudi leta 2020, in sicer na kmetiji donedavnega predsednika ZRKSHP Franceta Omahna. (Foto: arhiv ZRKSHP)

DELO V ČASU KORONE

Na nedavnem ponovnem zboru v živo, ki je potekal v prostorih Kmetijske šole Grm v Novem mestu, so člani ZRKSHP s 123 glasovi za in enim proti za novega predsednika združenja za naslednja štiri leta izvolili Slavka Vrhovca iz Kamnega Brda pri Višnji Gori. Kako je potekalo delo združenja v času korone, tj. v obdobju zadnjih dveh let, ko so rejci konj sicer uspeli doseči, da bo konjereja vključena v novo finančno obdobje 2023–2027, kar pomeni, da se bodo lahko že prihodnje leto prijavljali na razpise za pridobitev tudi evropskih sredstev denimo za gradnjo hlevov, postavitev mrež ali obnovo pašnikov, pa je zbranim še prestavil Omahen.

Kot je povedal Omahen, zaradi korone ZRKSHP leta 2020 kar nekaj v načrtu zastavljenih nalog ni moglo izpeljati, lani pa so plan že izpeljali skoraj v celoti. V obeh letih sicer niso izvedli dneva odprtih vrat v žrebetišču Omerza v Gornjih Ložinah na Kočevskem, ki ga v juliju letos nameravajo ponovno organizirati, odpadla pa je tudi razstava slovenskih hladnokrvnih konj na območju KZ Stična. So pa s strokovno vodjo Natašo Gorišek in odbori uspeli premagati ovire v času epidemije in pravočasno izpeljati naloge, ki so pomembne za pridobitev denarnih sredstev oz. opraviti svoje obveznosti do Skupnega regijskega temeljnega programa (STRP), ki je sicer edina finančna pomoč njihovi rejski organizaciji.

V Skladu s STRP so imeli v obeh letih skozi vse leto nadzor. »V žrebetišču Omerza, ki ga ima združenje, vzrejamo kandidate za plemenjake,« pojasnjuje Omerza in dodaja, da za žrebeta, ki so sicer v lasti države, skrbi združenje, ministrstvo za kmetijstvo pa mesečno financira njihovo oskrbo. V obeh letih so tudi preko leta na določenih in izrednih preglednih mestih opravljali pregledi naraščaja, na katerih so se že odbirali kandidati za nakup, opravili pa so tudi sprejem triletnih žrebic v rodovnik na preglednih mestih in na dnevu slovenskega hladnokrvnega konja ter med pomembnejšimi zadevami združenja izvedli tudi izobraževanje in enodnevno delavnico za rejsko komisijo in člane na temo ocenjevanja konj in predstavitev konj pred komisijo.

Izobraževalno srečanje, ki sicer ne sodi med zahtevane obveznosti, je lani potekalo v mesecu juniju v občini Ivančna Gorica, in sicer na kmetiji Omahen na Veliki Dobravi pri Višnji Gori, dan slovenskega hladnokrvnega konja, ki so ga imeli nekaj časa v Šentjerneju, pa je lani že drugo leto zapored potekal na Gorenjskem, v Žirovnici. »Obiska sicer ni veliko, je pa to dobra promocija,« pravi Omahen o njihovi sicer največji prireditvi. Promocija in spodbujanje organizirane reje avtohtonega Slovenskega hladnokrvnega konja na prireditvah konjeniških društev doma in v tujini je namreč bila in tudi ostaja med njihovimi pomembnimi nalogami.

PROMOCIJA

V Avstriji je že utečena praksa in imajo to dobro urejeno, kot pravi Omahen, da konje, ki niso več za rejo, uporabljajo za jahanje, vprego oz. rekreacijo in prostočasne aktivnosti. »Tudi mi smo v Avstrijo prodali dva žrebca. Na ta način smo zanju dobili več, kot če bi ju prodali v klavnico,« pravi Omahen. Za konja, ki so ga prodali leta 2020, so dobili od 300 do 400 evrov več, za drugega, ki je bil mlajši in so ga prodali lani, pa kar tisoč evrov več. »Poleg tega je to tudi promocija konjev SHL pasme,« pravi.

ZRKSHP, ki združuje 336 članov iz vse Slovenije, ima sicer trenutno 107 žrebcev, ki so po štiri leta na pripustnih postajah po vsej državi, 30 pa jih imajo v žrebetišču, kjer imajo stalno dve generaciji žrebet. Vsako leto namreč kupijo 15 žrebičkov, 15, ki so že bili dve leti v žrebetišču in so že primerni za oplojevanje, pa jih vsako leto oktobra dajo na pripustne postaje.

REJA SE POVEČUJE

Slovenski hladnokrvni konj je v celotni pasemski sestavi konj v Sloveniji najmočneje zastopan. »Kot slovenska avtohtona pasma prevladuje tako med avtohtonimi pasmami kot med vsemi preostalimi pasmami konj, za katere se na področju Slovenije izvajajo rejski programi in vodijo rodovniške knjige,« pravi v svojem poročilu, ki ga je podala na občnem zboru Nataša Gorišek. Reja konj SHL pasme se, kot pravi, v zadnjem obdobju ponovno nekoliko povečuje. »Vse več je zanimanja za nakup plemenskih kobil kot tudi čistopasemskih žrebic. Poleg večjega interesa za samo rejo je zelo spodbudno, da rejce zanima tudi kvaliteta svojih živali, kar se odraža že na celotni populaciji konj SHL pasme, ki se je v zadnjem obdobju bistveno izboljšala in v tipu nekoliko izenačila,« pravi.

Skupen stalež živali SHL pasme, ki se konstantno nekoliko povečuje, trenutno ocenjujejo na okoli 3.500 živali, od katerih je 1.250 plemenskih živali. V letu 2021 je bilo za SHL pasmo priznanih 124 žrebcev, od teh 106 v javni in 18 v privatni lasti. »Ocenjujemo, da je bilo pripuščenih okoli 1.600 kobil. Za sprejem v rodovniško knjigo je bilo pregledanih 169 kobil, v rodovniške knjige pa je bilo vpisanih 128 kobil,« navaja in dodaja, da je bilo lani registriranih 747 žrebet SHL pasme, od tega 732 žrebet rojenih leta 2021 in 15 žrebet rojenih leta 2020.

Članek je bil objavljen v 17. številki Dolenjskega lista 28. aprila 2022

Mojca Leskovšek Svete

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava