DL: Prva ''Zero Waste'' trgovina na Dolenjskem - V Cekru na rinfuzo od hrane do čistil

3.6.2022 | 14:00

Jasmina Avbar in Jasmina Jeršin v trgovinici Cekr, ki bo odprta vsak  delovni dan od 8. do 17. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. (Foto: L.  M.)

Jasmina Avbar in Jasmina Jeršin v trgovinici Cekr, ki bo odprta vsak delovni dan od 8. do 17. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. (Foto: L. M.)

Jana Miklavčič ponuja alternative izdelkom z veliko embalaže. (Foto: L. M.)

Jana Miklavčič ponuja alternative izdelkom z veliko embalaže. (Foto: L. M.)

DL: Prva ''Zero Waste'' trgovina na Dolenjskem - V Cekru na rinfuzo od hrane do čistil
DL: Prva ''Zero Waste'' trgovina na Dolenjskem - V Cekru na rinfuzo od hrane do čistil
DL: Prva ''Zero Waste'' trgovina na Dolenjskem - V Cekru na rinfuzo od hrane do čistil
DL: Prva ''Zero Waste'' trgovina na Dolenjskem - V Cekru na rinfuzo od hrane do čistil
DL: Prva ''Zero Waste'' trgovina na Dolenjskem - V Cekru na rinfuzo od hrane do čistil
DL: Prva ''Zero Waste'' trgovina na Dolenjskem - V Cekru na rinfuzo od hrane do čistil
DL: Prva ''Zero Waste'' trgovina na Dolenjskem - V Cekru na rinfuzo od hrane do čistil

Veste, da povprečen Slovenec letno ustvari 487 kilogramov odpadkov, kar pomeni 1,3 kilograma dnevno, in da letno zavrže 12,3 kilograma oblačil? Ob takih podatkih se velja zamisliti.

K zmanjševanju odpadkov in zdravemu okolju nas nagovarja trgovina Cekr, trgovinica brez embalaže, ki je ob nedavnem svetovnem dnevu Zemlje zaživela v prostorih Podeželskega izobraževalnega centra na Bregu v Novem mestu.

Kot pove Šmarječanka, mlada podjetnica Jasmina Avbar iz Trgovine Cekr, ki se je skupaj s prijateljico Jasmino Jeršin in v sodelovanju s Kmetijsko šolo Grm iz Novega mesta pogumno lotila aktualnega projekta, je to prva tovrstna trgovina na Dolenjskem. V njej kupci nakupujejo s svojo embalažo, kar pomeni, da ne nastajajo dodatni odpadki kot v običajnih trgovinah.

Potrošniki lahko v trgovini posegajo po pestrem naboru različnih izdelkov: po pekovskih izdelkih z drožmi (kruh, žemljice in sladke stvari), mlečnih izdelkih v vračljivi embalaži, po suhem in svežem sadju, sezonski zelenjavi, moki, žitih, zdrobu, kisu, olju itn.

LOKALNI PRIDELOVALCI

Večino nabavljajo pri domačih, lokalnih pridelovalcih in izdelovalcih. Sodelujejo z npr. mlinom Rangus iz Dolenjega Vrhpolja, s podjetjem z ekološkimi testeninami Gabaroni iz Krmelja, z zelenjadarsko kmetijo Jurečič iz Velikega Mraševa, s pekarno Kisli pek iz Sevnice, Kmetijsko šolo Grm idr.

»Pri nas je vse na voljo v rinfuzi ali vračljivi embalaži, vse se tehta ali meri,« pove Avbarjeva. Zato so ob obisku Cekra dobrodošle vrečke ali posodice za razsuto hrano, kot so: makaroni, riž, moka ali kaša, mrežasta vrečka za sadje, zelenjavo, kruh, za tekoče stvari pa steklenice ali odslužene plastenka. Embalažo se da za nekaj centov dobiti tudi pri njih. Poleg kozmetike so na voljo tudi ekološka čistila ter detergenti v rinfuzi in mila.

»Mogoče nakup traja malo dlje, ampak sva s kolegico v pomoč, zraven pa lahko razloživa kupcu vse o vsaki hrani in preostalih stvareh, kar je gotovo dobrodošlo,« pravi Avbarjeva.

Cene so podobne kot v navadnih trgovinah, marsikaj se dobi tudi ceneje, kaj pa tudi malce dražje, a gre za kakovostno, lokalno hrano in izdelke, tako da gresta cena in kakovost z roko v roki.

ČIM MANJ EMBALAŽE

»Za korak naprej moramo narediti korak nazaj. Trgovinica je velik korak, ker ne gre le za stranke, ki pri nas nakupujejo brez embalaže. Od pridelovalca ali dobavitelja do kupca mora biti vse izpeljano s čim manj odpadne embalaže, razgradljive ali ne. To pomeni čim manj odpadkov v celotni trgovski verigi,« pove Avbarjeva.

Kot je povedala ustvarjalka vsebin za življenje brez odpadkov Jana Miklavčič, ki je pripravila na ogled zanimivo razstavo, lahko namesto vsakdanjih stvari, s katerimi ustvarjamo odpadke, uporabljamo alternativne. To velja v kuhinji in kopalnici.

Če npr. dnevno uporabljamo plastično zobno ščetko, so na voljo lesene. Namesto šamponov v plastični embalaži ponujajo trda mila. Namesto zobne paste v plastični embalaži kupite raje pasto v stekleni embalaži. Namesto plastične gobice za pomivanje posode in krp z mikroplastiko so na voljo gobice iz buče. V trgovinici je mogoče dobiti tudi pralne vložke iz blaga, menstrualne posodice itn.

»Gre za dobre alternative, s katerimi zmanjšamo ali pa celo ustvarimo dom brez odpadkov,« pove Miklavčičeva.

NI MUHA ENODNEVNICA

Mikličeva razloži smisel življenja »zero waste« (ang. nič odpadkov), torej življenja brez odpadkov. »Zero waste ni muha enodnevnica, ne gre za trend, ki pride in odide, ampak je trend, ki mora ostati zaradi našega planeta in otrok,« je dejala in poudarila, da seveda ne gredo te spremembe čez noč, ampak korak za korakom. »Tudi z obiskom takšne trgovinice, kot je Cekr.«

Na dan odprtja trgovinice Cekr so na delavnici mladi iz OŠ Grm iz svojih starih majic pripravili vrečke brez šivanja. To pomeni, da so iz neuporabne stvari naredili nekaj uporabnega, zraven pa so dobili še veliko drugih koristnih napotkov.

OKROGLA MIZA

Sledila je okrogla miza z naslovom Življenje brez odpadkov – mit ali resnica. Miklavčičeva je na to temo klepetala z zanimivimi gosti: z Mojco Žgajnar Metelko, ustanoviteljico Zavoda Knof, s Petrom Geršičem, vodjo projekta Novi krog za vzpostavitev zelenega krožnega gospodarstva na MONM, z direktorico OU MONM dr. Vido Čadonič Špelič, direktorjem Komunale Novo mesto Bojanom Kekcem, Jožico Povše z LAS Dolenjske in Bele krajine ter z Barbaro Turk s Kmetijske šole Grm itn.

Vida Čadonič Špelič je na primer povedala, da je ponosna, da je Novo mesto spet prvo pri nekem projektu, mestna občina pa je tudi že v mreži zdravih mest, kar med drugim pomeni, da si prizadeva za zdravo okolje. Sicer pa mora k zadnjemu v prvi vrsti prispevati vsak sam, in kot je dejal direktor komunale Bojan Kekec, iti iz cone udobja. Največji problem je v nas samih. Treba je spremeniti življenje, kar je težko. A količin odpadkov ne znižujemo že dvajset let, koronačas pa je z naročanjem stvari prek pleta ta problem le še povečal.

Članek je bil objavljen v 17. številki Dolenjskega lista 28. aprila 2022

L. Markelj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava