DL: Vse dražja hrana - Cene prehitevajo inflacijo

16.5.2022 | 11:50

Igor Hrovatič

Igor Hrovatič

Cene hrane se zvišujejo hitreje kot raste inflacija – Pridelovalci od višjih cen nimajo nič – Ukrajinska kriza bo gotovo vplivala tudi na trg prehrambnih izdelkov

Cene prehrambnih izdelkov vztrajno rinejo navzgor in prehitevajo inflacijo. Glede na to, da zaostritev političnih razmer, ki je povezana z vojno v Ukrajini, še ni v večji meri zaznati v preskrbi prebivalcev s hrano, pa si v prihodnje lahko obetamo tudi to. Hrana je poleg energije eden izmed najpomembnejših stroškov, ki jih gospodinjstva lahko sicer z varčevanjem nekoliko zmanjšajo, ne morejo pa se jim tako kot na primer turističnim potovanjem in nakupu razkošnega avtomobila odpovedati.

Po podatkih Statističnega urada smo v Sloveniji februarja zaznali 1,4-odstotno mesečno rast cen, marca pa sicer 1,1-odstotni padec, ki ga gre pripisati predvsem pocenitvi električne energije, medtem ko se je hrana pretekli mesec še naprej dražila. Prehrambni izdelki so se marca podražili za 0,4 odstotka, potem ko so bili februarja v primerjavi z januarjem dražji za 2,1 odstotka; na letni ravni se je hrana podražila za skoraj sedem odstotkov (6,9), kar presega letno inflacijo, ki jo je marčevski padec cen sicer znižal na 5,4 odstotka.

Odgovor na vprašanje, kaj potiska cene hrane navzgor, ni preprost, saj se višje cene prav nič ne poznajo na računu pridelovalcev, kmetov, saj se odkupne cene za kmetijske proizvode v tem času skoraj niso zvišale. Dvig odkupnih cen mleka so kmetje z malim mlečnim puntom in zahtevo na kmetijskemu ministrstvu, da jim mlekarne odkupno ceno surovega mleka zvišajo za pet centov, s čimer bi se izenačili s povprečjem EU, res dosegli, a to je le izjemen primer.

V zadnjih letih se je med živili v Sloveniji najbolj podražilo sadje.

V zadnjih letih se je med živili v Sloveniji najbolj podražilo sadje.

Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Igor Hrovatič meni, da na višanje cen hrane vpliva več dejavnikov: »Lahko tudi rečemo, da so višanja upravičena in neupravičena. Neupravičena so predvsem v nesorazmernem višanju med deležniki preskrbe s hrano, kar pa najbolj občuti potrošnik. O preskrbi s hrano se pred epidemijo covida-19 nismo pogovarjali. Epidemija in tudi vojna v Ukrajini pa sta pokazali, da je v takšnih primerih globalni sistem preskrbe s hrano zelo občutljiv. To povzroča potem podražitve. Seveda so pridelava hrane, predelava v proizvode, logistika in trgovina odvisne tudi od drugih dejavnikov, predvsem energije in strateških rastlin, kot so žita in beljakovinske rastline. Kmet je v verigi na začetku, pri sami pridelavi ali pa na koncu, ko deležniki dražijo svojo proizvodnjo. Zaradi dviga cen drugih dobrin se na pridelovalca najbolj pritiska, da ne bi dvigoval cen. Velik problem pa predstavlja tudi nepovezanost kmetov oziroma pridelovalcev hrane, ki kot posamezniki niso dovolj močni, da bi postavljali cene, ampak jih samo prevzemajo. Zato so pridelovalci tudi najobčutljivejši na nedovoljena ravnanja, ki se pojavljajo v verigi preskrbe s hrano.«

Ukrajina je pomemben evropski oziroma kar svetovni pridelovalec kmetijskih proizvodov, zato tudi kriza v Ukrajini že zdaj vpliva na zvišanje cen prehranskih proizvodov, ta vpliv pa bo v prihodnje še večji. Ukrajinska kriza vpliva na preskrbo s hrano in s tem na cene hrane neposredno, saj je Ukrajina eden izmed vodilnih svetovnih pridelovalcev žit in oljaric, pa tudi posredno zaradi dviga cen energentov. »Za prehranske proizvode, pridelane v Sloveniji, velja, da so to kakovostni proizvodi, Slovenija pa ima vzpostavljen tudi dober nadzorni sistem, kar se je v preteklosti tudi izkazalo. Vojna v Ukrajini pa tudi epidemija sta pokazali, da dosega slovenski pridelovalec kljub slabši konkurenčnosti nižje odkupne cene, kot pa so v drugih državah. Pri mleku je Slovenija z odkupnimi cenami na predzadnjem mestu med državami Evropske unije; za njo je samo Portugalska. Cena je celo nižja, kot je povprečje v Uniji. Na žalost se je pokazalo, da veriga preskrbe s hrano v kriznih razmerah ne deluje kot veriga, ampak kot posamični členi. To se vidi po tem, da se pri pridelovalcu odkupne cene ne povečujejo, potrošnik pa plača določen prehranski proizvod tudi več kot do 100 odstotkov dražje kot pred epidemijo,« našteva Hrovatič.

DL: Vse dražja hrana - Cene prehitevajo inflacijo

Ob tem se postavlja vprašanje, ali bi morala, podobno kot je to v primeru nekaterih energentov, tudi pri cenah hrane posredovati država oziroma celo Evropska unija, da bi s tem zaščitili potrošnika in tudi proizvajalca. Igor Hrovatič meni, da bi morali hrano obravnavati kot strateško dobrino: »Pa je na žalost ne. Država posega po ukrepih ob dvigovanju cen elektrike ali pa pogonskih goriv, kar neposredno občutijo tudi potrošniki, pri hrani pa ne. Lahko bi posredovali z znižanjem stopnje DDV za hrano ali celo z začasno ukinitvijo. Ukrepi, ki so jih bili deležni deležniki v verigi preskrbe s hrano, niso imeli pozitivnega učinka na povečanje moči same verige. Tudi zato potrošniki kupujejo dražjo hrano.«

Ob čedalje bolj negotovih razmerah na svetovnih trgih s hrano obstaja bojazen, da lahko v prihodnosti pride do pomanjkanja hrane. Minister za kmetijstvo sicer zatrjuje, da je dobrin dovolj in da se nam, potrošnikom, ni treba bati, a se je bati, da bo v taki situaciji prišlo do špekulacij, ki bodo cene žita, mleka, mesa in drugih prehrambnih proizvodov, podobno kot se je to pred kratkim, še pred ukrajinsko krizo, zgodilo s cenami elektrike in predvsem zemeljskega plina, pognale v nebo. Država je pri svojem ukrepanju omejena, saj je Slovenija del svetovnega trga in tako precej odvisna od dogajanja na njem, sama pa nanj ne more vplivati.

Članek je bil objavljen v 14. številki Dolenjskega lista 7. aprila 2022

I. Vidmar

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava