DL: Kje v resnici nastane odpadek

4.5.2022 | 13:15

Blaž Heij, Žaklina Žnajder, Edin Behrič, Samo Kavčič, Bojan Krajačič,  Sebastijan Zupanc in Verica Marušič na črnomaljski okrogli mizi, ki se  ji je pridružil tudi črnomaljski župan Andrej Kavšek. (Foto: M. L.)

Blaž Heij, Žaklina Žnajder, Edin Behrič, Samo Kavčič, Bojan Krajačič, Sebastijan Zupanc in Verica Marušič na črnomaljski okrogli mizi, ki se ji je pridružil tudi črnomaljski župan Andrej Kavšek. (Foto: M. L.)

Tudi v Črnomlju naj bi v centru ponovne uporabe delali iz odpadkov znova uporabne stvari – Pisano pregrinjalo za boljši občutek – Katero embalažo izberete? – Skupna naloga za vse tri občine – Sistem je v Sloveniji razpadel

Letos bo po napovedih Komunale Črnomelj zaživel tako imenovani komunalni center za ponovno uporabo. Med stvarmi, ki romajo med odpadke, je tudi na črnomaljskem območju veliko takih, ki bi jih lahko uporabili ponovno. Če jih prebivalci kljub temu zavržejo, bodo komunalni delavci poskrbeli, da bo veliko stvari našlo pot nazaj med ljudi, čeprav praviloma za drug namen, kot so služile prvotno.

V Metliki zbirajo folijo bal.

O tem so govorili na okrogli mizi Ločevanje odpadkov v Beli krajini, ki jo je pred časom organiziralo Društvo Proteus Bela krajina v sodelovanju s Komunalnim podjetjem Vrhnika. Na pogovoru, ki ga je vodila novinarka Verica Marušič, so sodelovali predsednik Proteusa Blaž Heij, predstavnica društva Ekologi brez meja Žaklina Žnajder, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc, vodja enote za ponovno uporabo Depo v Komunalnem podjetje Vrhnika Edin Behrič, direktorja Komunale Črnomelj in Komunale Metlika Samo Kavčič in Bojan Krajačič ter župan Občine Črnomelj Andrej Kavšek. Komunalno podjetje Vrhnika so povabili k sodelovanju zato, ker, kot so večkrat poudarili na okrogli mizi, velja za zgleden primer ravnanja z odpadki. Izstopajo njegove izvirne zamisli za ponovno uporabo odpadnega materiala, ki jih je z vrsto podatkov in podrobno razlago v Črnomlju pojasnil Edin Behrič. Dvosed v hodniku vrhniškega centra za socialno delo, se pravi v ustanovi, ki nemalokrat navdaja s tesnobo in mračnim razpoloženjem, so vrhniški komunalni delavci prekrili s tkanino z živahnimi otroškimi motivi. Zavržena kolesa lahko končajo v stiskalnicah na zbirališču starega železa, a je vrhniški Depo našel boljšo možnost. Iz več koles naredi »novo« in tako je nastalo tudi električno kolo, ki so ga z dodanim zabojnikom spremenili v tovorno in tako z njim v njegove tri posode pobirajo brez ogljičnega odtisa po mestu ločeno odložene odpadke. To so nekateri primeri, kako se da stvari vrniti v življenje, čemur popularno pravijo krožno gospodarstvo. Vsega, kar se da ponovno uporabiti, zberejo na Vrhniki okrog osemintrideset ton.

Črnomelj nemara želi Vrhničane posnemati še po načinu »vzgoje« tistih, ki polnijo posode za ločeno zbiranje odpadkov. »Ozaveščamo, ne kaznujemo,« poudarja Behrič. Vrhniški komunalni redar, ko opazi neustrezno vsebino zabojnika, tam pusti obvestilo o svojih opažanjih. Malce trši, a še vedno brez kazni, je vrhniški prijem, ko komunalci pred stanovanjskim blokom pred očmi domačinov stresejo na tla iz zabojnika neustrezno vsebino. Se pa komunalni predstavniki iz Vrhnike in Bele krajine strinjajo, da mehki prijemi dajo učinek počasneje kot kaznovanje. O tej razliki je po lokalni praksi prepričan tudi direktor Komunale Metlika Samo Kavčič, ki skupaj z drugimi opozarja, da je treba začeti ločevati odpadke pri posamezniku. Ko občan kupi nekaj in se potem znajde z embalažo v roki, je izvor on, a začetni izvor je nekje drugje, pri proizvajalcu, opozarja tudi predsednik Proteusa Blaž Heij. Zato je Žaklina Žnajder črnomaljsko razpravo pospremila med drugim s komentarjem, da problem ni preveč ljudi, ampak je težava velika poraba vsega. »Živimo tako, kot bi imeli na razpolago dve ali tri Zemlje. Stremeti moramo za življenjem brez odpadkov,« poziva. V tem duhu črnomaljski župan Andrej Kavšek opozarja, da šteje vsak kilogram manj. Kopičenje odpadkov po prepričanju metliškega župana, ki se je v Črnomlju odzval iz dvorane, proizvajalci spodbujajo, s tem ko stvari pakirajo v privlačno, svetlo, embalažo, namesto v običajno manj vpadljivo okoljsko sprejemljivo.

Z aplikacijo o pomanjkljivostih

Razgradljiva vsekakor ni folija za bale sena. Komunala Metlika jo je po besedah direktorja Bojana Krajačiča začela zbirati lani, letos se bo podobno lotila še salonitne kritine. Ravnanja z odpadki naj se vse tri belokranjske občine lotijo skupaj. Niko Šuštarič, nekdanji predsednik in zdaj častni predsednik Proteusa, ki se zavzema za ta skupni nastop, predlaga tudi snemanje neurejenih ekoloških otokih. Že zdaj snemajo občani, a je to snemanje drugačno. Kot pravi direktor Samo Kavčič, občani lahko preko posebne aplikacije s telefoni Komunali tudi v sliki sporočijo, če opazijo nered pri zabojnikih, luč, ki ne sveti, jamo na pločniku ipd.

To so torej tudi lokalna prizadevanja za ločeno zbiranje odpadkov. Sistem ločenega zbiranja je bil v Sloveniji do leta 2013 na visoki ravni, kot poudarja direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc, potem pa je v državnem pogledu po njegovih besedah popolnoma razpadel.

Članek je bil objavljen v 12. številki Dolenjskega lista 24. marca 2022

M. Luzar

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava