DL: Portret tedna - Klemen Dvornik

27.2.2022 | 12:30

Klemen Dvornik (foto: Boštjan Pucelj)

Že nekaj nedelj zapored nas Televizija Slovenija zvečer razvaja z nadaljevankami, posnetimi po kriminalnih romanih Tadeja Goloba, ki jih je kot režiser na filmski trak oziroma natančneje v videozapis pomagal spraviti Klemen Dvornik, Novomeščan, ki je bil lani jeseni skupaj s sorežiserjem Matevžem Luzarjem za režijo televizijske nadaljevanke Jezero nagrajen z nagrado Štigličev pogled. Pa to ni njegova prva nagrada. Med drugim je leta 2000 dobil študentsko Prešernovo nagrado za kratko televizijsko dramo Vojna Zvezdič, štiri leta pozneje gong ustvarjalnosti za dokumentarni film Temuen – Priča, leta 2011 za režijo nadaljevanke Prepisani viktorja za posebne dosežke in istega leta na Festivalu slovenskega filma še nagrado občinstva za film Kruha in iger.

Klemen Dvornik je rojen v Novem mestu leta 1977. V svet filma je stopil in se z njim zasvojil v gimnazijskih letih, ko je s Sašem Đukićem sodeloval pri pripravi filmskih novic za oddajo MKC TV na novomeški televiziji. V kinu si je ogledal vse filme, nekatere tudi večkrat, da ne govorimo o filmih na VHS-kasetah, ki smo si jih takrat množično izposojali v videotekah. Vpis na AGRFT je bil tako zanj nekako logična odločitev. Štipendije ni imel, zato je z veseljem sprejel ponudbe glasbenih skupin za režiranje videospotov. Večji so plačali, pri manj znanih pa se je mojstril, pristop pa je bil vedno enak – profesionalen. Njegov čisto prvi spot je bil od Ž'Kovačev Smejte se, največ pa je snemal z novomeškima skupinama Dan D in DMP, pa tudi s Kreslinom, Klemnom Klemnom in Janom Plestenjakom. Ko je resneje zaplul v vode televizijske režije, je snemanje videospotov počasi opustil oziroma, kot pravi, prepustil mlajšim.

V Sloveniji ni več televizijskega projekta, ki bi bil večji od projektov, ki jih je režiral Klemen Dvornik – viktorji, prenos otvoritve EPK, proslava ob 20. obletnici osamosvojitve, prenos 8. Mahlerjeve simfonije s Kongresnega trga. Omeniti velja tudi nekoliko bolj lokalpatriotsko zaznamovane režije televizijskih koncertov skupin Dan D s simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Moveknowledgement, DMP in posavskih Demolition group. Leta 2011, ko je bil že zaposlen kot asistent na AGRFT, je prišel na vrsto celovečerni film, kakršnega si je želel posneti že kot študent, ko je v pogovoru za prilogo Dolenjskega lista Živa povedal, da bi rad snemal zgodbo o svoji generaciji – menil je, da mora režiser snemati filme o rečeh, ki jih dobro pozna in ki se ga tičejo. Čeprav vse ni bilo, kot si je želel, mu je s filmom Kruha in iger na Festivalu slovenskega filma uspelo na svojo stran dobiti občinstvo, kar je pri filmu morda celo najpomembneje.

Z nadaljevanko Jezero so tako Televizija Slovenija kot tudi Klemen Dvornik in celotna produkcijska ekipa stopili na precej višjo raven, kot smo je pri nas vajeni, in se poskusili postaviti ob bok najboljšim televizijskim serijam svetovne produkcije. Po do sedaj videnem jim je to dobro uspelo. V to kategorijo lahko uvrstimo tudi Primere inšpektorja Vrenka, ki so prišli na ekrane le nekaj tednov za Jezerom.

Na Wikipediji ob geslu Klemen Dvornik piše »slovenski režiser, 1977, od leta 2010 je zaposlen na katedri za Televizijsko režijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, najprej kot asistent, od leta 2017 pa kot docent«. Večino časa tako posveča prenašanju svojega bogatega znanja naslednjim generacijam slovenskih režiserjev, obenem pa je zelo dejaven v stanovskih združenjih. »Odnos države do avdiovizualne industrije je katastrofalen, ni ga področja v kulturi, ki bi bilo tako šikanirano. Če gre na evropski ravni kar 50 odstotkov denarja v avdiovizualno produkcijo, ga naše kulturno ministrstvo temu področju namenja le tri odstotke, kar zelo nazorno pove, kako napredna je naša država in kakšno vizijo ima. Film je edina gospodarska dejavnost, ki se mora na domačem trgu boriti z vso svetovno konkurenco. Podobno je sicer tudi s kmetijstvom, ki pa s subvencijami uživa neprimerno večjo podporo države. Nas filmarje tako žene naprej samo entuziazem in tesna medsebojna povezanost,« pravi Klemen Dvornik, ki razmere v svetu dobro pozna, saj je med drugim tudi predsednik Zveze evropskih filmskih režiserjev ter član upravnih odborov svetovnega združenja avdiovizualnih avtorjev AVACI in svetovne organizacije režiserjev in scenaristov Writers & Directors Worldwide ter predsednik Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev.

Članek je bil objavljen v 3. številki Dolenjskega lista 20.  januarja 2022

Igor Vidmar