Čaganka - merjenje za 3D model

25.1.2022 | 11:10

Želja o natančnih izmerah celotne Čaganke je stara že najmanj pet let. Osnovni poligon do Game overja smo zmerili že večkrat. Jaz kar trikrat. Prvič sem se še učil, drugič natančno pomeril ves poligon, tretja meritev pa je bila zgolj kontrolna, s čim manj vizurami, da vidim, če je pri osnovnem merjenju prišlo ko kakšnih napak. Napake so zanemarljive! Nato se je odprl južni rov in preplezal kamin Game Over, katera je bilo tudi potrebno natančno izmeriti. Natančne meritve so prav prišle tudi pri sestavi 3D foto-sken modela. Spodnji deli so se pa kar nekako izmikali. Kadar je bilo par dni prostega časa za Čaganko, smo vedno našli kake druge razloge za raziskovanje.

Po tradiciji imava s Šinijem že tri akcije na 28. decembra, leta 2021 je bila že četrta. Še dan pred odhodom vremenska napoved ni bila prav nič prijazna, deževna, kar za spodnje dele Čaganke pomeni veliko vode. A sva kljub temu vztrajala. Naslednji 28. december bo vendar šele čez eno leto ...

Do Game Overja sva prišla normalno hitro, potem pa vztrajno brezno za breznom, ožino za ožino proti dnu. Zame novo pridobljena znanja za izdelavo 3D modela jam s pomočjo „PMLS“ vtičnika za Matlab so zahtevala še natančnejše in številčnejše meritve na posameznih vizurnih točkah. Idealno je potrebno narediti vsaj 50 do 100 stranskih žarkov, da je model jame kar se da točen. In sva šla s takim tempom naprej. Do bivaka v Kalahariju sva prvi dan potrebovala 10 ur in pol za meritve. Zadnje tri ure nama je že konkretno padla volja. Že so padale ideje, da nadaljujeva naslednji dan, a sva se nekako le prebila do konca. Naredila sva nekaj čez 3500 meritev. Od tega 84 vizur, ostalo so stranske meritve. Večerja, spanje, zajtrk, v mokre in blatne kombinezone in akcija dalje. Tudi disto in telefon sta čez noč potrebovala nujno polnjenje baterij.

Najprej sva šla v mokri del proti najnižjemu delu jame. Z 980 meritvami sva prišla na najnižji, končni del, kjer voda zalije cevast meander. Končna globina -485,5 metra. Po petih urah, odkar sva odšla iz Kalaharija, sva bila zopet v bivaku. Kosilo in že akcija po suhih delih Kalaharija. Tak je bil tudi prvotni plan, da si premočen kombinezon in podkombinezon posušiva v teh delih. Tu je šlo hitreje. Večje dvorane, manj ožin, zgolj 27 vizur in po dveh urah in pol sva bila na zadnjih delih Kalaharija. Seveda sva preverila stanje. Navrglo je globino -464,4 metre. Tam je Šini z dletom vklesal X za točko zadnje vizure, in sva šla nazaj. On je v bivaku pripravljal večerjo, jaz sem se pa še sprehodil in na hitro zmeril čez del Kalaharija, ki se na koncu zaključi z mini jezercem.

Tretji dan, navdušena nad uspešno izpeljano akcijo sva po mokri Čaganki šibnila proti vrhu in že so se mi po glavi podile funkcije za izdelavo 3D modela.

Da ni dolgčas, so se tudi tukaj že takoj na začetku pokazali porodni krči. Na spletni strani razvijalcev tega programa sem dobil vse potrebno. A ga kljub vsem izvedenim postopkom nisem uspel pravilno namestiti. Poskušal na več različni načinov, gledal v kodo, saj je vse open source, brskal po forumih … Na koncu mi je pomagal Stanislav Glažar – Sten. Tudi on je imel večdnevne težave z namestitvijo. Nisva prišla čez. Dnevi so tekli. Nato sem prišel na idejo, da mi kar pošlje njegov inštalacijski direktorij, kar je bila morda še najboljša opcija, da zadeva steče. Pa ni. Po enem dnevu pregledovanja in napenjanja vseh možnih idej sem le zaklical EUREKA!

Njihov (od razvijalcev, ena mala Madžarska jama) testni poligon mi je stekel. Čaganko pa je vrglo ven. Naredilo je prvih nekaj stopenj pod Play Again, nato pa zaključilo. Izkazalo se je, da sva s Šinijem kljub vsemu preveč hitela, saj so imele nekatere vizurne točke premalo stranskih žarkov. Nekje tudi samo deset. Druga težava so pa ožine in vijugast poligon Čaganke. V dolgo tabelo sem potem vnašal izmišljene stranske vizure, da sem lahko po delih sestavljal celoto. Na drugi fronti se je trudil tudi Sten, ki ima že veliko izkušenj in je s pomočjo Theriona dopolnjeval tabelo in gradil model.

Ker je celoten proces trajal dva tedna in še ni zaključen, sem jaz od začetka začel graditi 3D model iz fotoskena. Le-ta ni bil še nikoli v celoti narejen. Nekaj je narejeno iz osnovnih 3D modelov iz vizur, nekaj na roke, nekateri deli so pa celo manjkali. Fotosken modeli so na posamezno brezno ali dvorano sestavljeni iz 3 – 20 milijonov poligonov, kar je za kakršno koli online interaktivno predstavitev preveliko. Le-te sem reduciral na sprejemljive vrednosti. Vse manjkajoče dele, ožine in meandre sem moral zmodelirati na roke. Pri fotoskeniranju so kljub pazljivem skeniranju ostali temni deli. Tudi te sem moral ročno zašiti. Model Čaganke je tako počasi dobival lepo celotno podobo. Celoten del od vhoda do kamina Game Over in ves južni rov sem spravil skupaj v malo več kot 30 urah. Spodnji deli, Netopirjeva dvorana in prelomnica na vrhu kamina potrebujejo še nekaj nege in model bo nared. Eden od razlogov za to je tudi želja po 3D printu čaganke. Tudi zato je potreben „vodotesen“ model, brez presekanih poligonov in manjkajočih delov.

Da je celotna operacija sploh uspela v tako kratkem času, je botroval predvsem prehlad, ki sem ga staknil zadnji dan, ko sva rinila mokra iz Čaganke. Tako sem bil lahko doma in jama me je kar vlekla in vlekla …

Dodatek 19.1.2022

... in me je dovlekla. Ponosno predstavljamo nov 3D model jame Čaganka.

Tomaž Grdin
Foto: Damijan Šinigoj in Tomaž Grdin