DL: Dražba, kakršne še ni bilo - Hlod dražji od avtomobila

24.1.2022 | 12:00

Matjaž Juvančič in Robert Tomazin ob cenovnem rekorderju (foto: M. G.)

Kupec iz Nemčije za kubični meter javora rebraša odštel skoraj 19 tisočakov – Rastel je v okolici Novega mesta – Kapitalni drevesni sestoji v državnih gozdovih

Podjetje Slovenski državni gozdovi s sedežem v Kočevju je pripravilo licitacijo vrednejših sortimentov iz svojih gozdov. Potekala je na dveh lokacijah, in sicer v Limbušu pri Mariboru in Kočevski Reki.

Licitacije se je udeležilo 26 kupcev iz Slovenije, Nemčije, Italije in iz Hrvaške, potegovali pa so se za skupaj 550 hlodov oziroma 643 kubičnih metrov lesa, prodana pa nista bila le dva hloda. Štirinajst hlodov je prejelo ponudbe, ki so presegle pet tisoč evrov po kubičnemu metru; med sedmimi kupci jih je bilo kar šest iz Nemčije. Najvišje cene, ki so hkrati tudi rekordne v zgodovini dražbe hlodovine pri nas, so dosegli hlodi javorja rebraša. To je izjemno redka drevesna vrsta, ki raste z napako, vendar je v lesni industriji zelo cenjena surovina. Gre za namensko furnirsko hlodovino, ki se največ uporablja v avtomobilski industriji, pri izdelavi glasbil, v ladjedelstvu in pri izdelavi posebnih interjerjev. Kot nam je povedal Matjaž Juvančič, poslovni direktor v družbi, je za za kubični meter (cel volumen znaša 1,29 kubičnega metra) kupec iz Nemčije odštel kar 18.900 evrov, dražitelj pa je za hlod javorja, ki je desetletja rastel v okolici Novega mesta, prejel enajst ponudb.

Najvišja cena za posamičen hlod (16.600 evrov za kubični meter) je znašala skoraj 32 tisoč evrov – šlo je za 1,92 kubična metra gorskega javorja rebraša, ki so ga požagali v bližini Kočevske Reke. Za prvi ali drugi primerek hlodovine bi lahko kupili avtomobil srednjega razreda, drugače bi se njegova cena na panju gibala okoli tisoč evrov.

Tudi za druge drevesne vrste so kupci ponudili rekordne cene, med katerimi sta izstopala hloda doba in gradna. »Povpraševanje po takemu lesu znatno presega aktualno ponudbo na trgu. Gospodarjenje z gozdom je skrb naše družbe pa tudi gozdarske stroke in lastnikov gozdov. Še naprej bomo pozorno spremljali rast kakovostnih drevesnih vrst, ki niso od včeraj. So namreč izjemen prispevek slovenske gozdarske šole iz preteklosti oziroma plod dela številnih generacij umnih gozdarjev. Hlodovina, ki je tukaj razstavljena, je stara tudi do sto let,« je ponosen mag. Robert Tomazin, direktor družbe Slovenskih državnih gozdov. Pritrdila mu je tudi Katja Konečnik, vodja kočevske območne enote zavoda za gozdove.

Članek je bil objavljen v 50. številki Dolenjskega lista 16. decembra 2021

M. Glavonjić