Vaš komentar: Ali Komunala NM pravilno obračunava mešane odpadke? So skupni zabojniki sploh prava rešitev?

13.1.2022 | 11:20

Simbolna slika (foto: arhiv; SOU OD)

Ob tem, kako ločujemo komunalne odpadke, bi se morali vprašati tudi, ali javno podjetje Komunala Novo mesto pravilno obračunava mešane komunalne odpadke in ali je odlaganje mešanih komunalnih odpadkov ekološko ustrezna rešitev. Na vsa vprašanja z gotovostjo lahko trdimo, da je neustrezno.

Očitno je, da obstoječi sistem odlaganja mešanih komunalnih odpadkov v skupne zabojnike ni ustrezna rešitev, saj je nemogoče nadzorovati posameznike, ki ne spoštujejo navodil za ločevanje komunalnih odpadkov. Obstoječi sistem ni stimulativen in ni produktiven za zmanjšanje količin komunalnih odpadkov. V zadnjih desetih letih komunalno podjetje ni naredilo skoraj ničesar, da bi se situacija izboljšala. Nemogoče je pričakovati, da bodo uporabniki komunalnih storitev strogo spoštovali navodila, dokler se ne bo vedelo, kdo v kateri zabojnik lahko odloži svoje komunalne odpadke. To je ugotovila tudi inšpektorica, ko je zapisala, da je ločevanje nekoliko boljše pri individualnih hišah. Nujno je komunalne odpadke ločevati že pri nastanku v gospodinjstvu. Zato bi komunalno podjetje moralo vsakemu gospodinjstvu dostaviti ustrezne posode po namenu in prostornini z jasnim opisom, kaj se v katero odlaga, kar bi bila osnova za obračun. Odlaganje komunalnih odpadkov v zavezane vreče je neprimerno za nadaljno obdelavo, saj je vrečke treba odpirati in same plastične vrečke ne sodijo v mešane komunalne odpadke.

Obračunavanje mešanih komunalnih odpadkov ni v skladu s Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev, obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki v 23. členu, točka 1, določa, da se komunalni odpadki uporabnikom komunalnih storitev obračunavajo glede na prostornino zabojnika in pogostosti odvoza. Tega skupina občin Dolenjske ne spoštuje, temveč komunalne odpadke zaračunavajo na osnovi teže skupaj odloženih komunalni odpadkov na skupno odlagališče (CEROD), deljeno na število prebivalcev ter pomnoženo s številom članov v gospodinjstvu. Torej občine od leta 2013, ko je bila sprejeta Uredba, niso uskladile občinskih odlokov o izvajanju gospodarske javne službe zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov in gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Rok za to je bil 1. januarja 2014. Občina in Komunala Novo mesto si napačno razlagata in se sklicujeta na 7. točko 23. člena uredbe, ki določa, da občina podrobneje določi način porazdelitve količine opravljenih storitev ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike, kadar si več uporabnikov storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki deli zabojnik. Med načinom obračunavanja (1. točka 23. člena) in porazdelitvijo količin (7. točka 23. člena) je bistvena razlika in ne dopušča možnosti spreminjanja načina obračunavanja. Tako občina z odlokom neposredno krši 153. člen Ustave RS, ki določa postopkovno zakonitost. Do sedaj sem že večkrat pozval župana Občine Novo mesto, da organizira uskladitev občinskega Odloka s Uredbo, vendar pozitivnega odgovora nisem prijel. Zato pozivam medobčinsko inšpekcijsko službo, da da pobudo občinskemu svetu, da uskladi občinski odlok z uredbo, ki je višjega pravnega reda. Tudi v drugih občinah v Sloveniji komunalne odpadke obračunavajo glede na prostornino zabojnika in števila odvozov.

Povsem zgrešeno je odlaganje komunalnih odpadkov na skupno deponijo, kjer bodo še stoletja trohneli in onesnaževali okolje. V letu 2019 je Komunala Metlika na skupno odlagališče v Leskovcu odložila 581.240 kg blata iz čiščenja komunalnih odpadnih voda. Na mojo poizvedbo v CEROD, kaj so storili s tem odpadkom, odgovora nisem prejel. Lahko si prestavljamo, kaj so storili, le da javnost tega ne sme vedeti. Veliko bolj ekološko sprejemljivo bi bilo, da bi mešane komunalne odpadke kontrolirano sežigali in iz tega pridobili toplotno energijo, tako kot to delajo v občini Celje. Kaj se dogaja s plastičnimi komunalnimi odpadki, za katere bi moralo poskrbeti ministrstvo za okolje in prostor, pa vidimo v televizijskih poročilih, da se le kopičijo v naravi in nastajajo požari brez pojasnjenih vzrokov.

Vsi se moramo zavedati, da so komunalni odpadki zelo velik ekološki problem v RS, in še najmanjša je težava ločevanje komunalnih odpadkov, s čimer pa lahko zelo veliko prispevamo k predelavi teh, le vsak mora odgovorno opraviti svoje poslanstvo. In ko bodo uporabniki komunalnih storitev videli, da je smiselno in koristno ločevati komunalne odpadke, sem prepričan, da se bodo odgovorneje obnašali. Nobenega dvoma ni, da je komunalne odpadke treba ločevati na kraju nastanka. To je najlažje, najceneje in je lahko najučinkoviteje, le malo se je treba potruditi.

Zakorakali smo v novo leto, ko si mnogi postavljajo razne cilje, pa tudi nerealne. Lahko bi si postavili cilj, da se bodo v letošnjem letu bolj ekološko obnašali in spoštovali navodila za ločevanje komunalnih odpadkov, s čimer bi veliko prispevali k varstvu okolja. Moja želja na tem področju pa je, da bi stroške komunalnih odpadkov plačevali po dejansko ustvarjenih količinah v vsakem gospodinjstvu in s tem zagotovo zmanjšali komunalne odpadke za polovico. Z ločevanjem komunalnih odpadkov pa že dolgo nimam nobenih težav in pomislekov in sem prepričan, da je natančno ločevanje komunalnih odpadkov prvi in pravi korak k cilju »NIČ ODPAKOV«, ki si bi ga morala zastaviti Komunala, kar ne pomeni, da komunalnih odpadkov ne bi bilo, temveč da bi bili tako ločeni in sortirani, da bi jih bilo mogoče vse koristno predelati.

Marko Rudman, Novo mesto