DL: Naša kulturna dediščina - Brigadirska samokolnica

8.1.2022 | 12:30

Brigadirska samokolnica za prevoz betona, 1958 (foto: Boštjan Pucelj)

Leta 1958, od 1. aprila do novembra, so mladi iz vse Jugoslavije ob pomoči delavcev in strojev iz večjih gradbenih podjetij gradili avtomobilsko cesto Ljubljana–Zagreb, enega izmed odsekov Ceste bratstva in enotnosti. Delno asfaltirana in delno betonska cesta je bila predana svojemu namenu v nedeljo, 23. novembra 1958. Josip Broz Tito, takratni jugoslovanski predsednik, je ob deveti uri zjutraj na Jankomirskem mostu pred Zagrebom prerezal trak, se zatem popeljal po cesti do Ivančne Gorice in nato nazaj v Novo mesto, kjer je na Glavnem trgu pred petdesettisočglavo množico potekala glavna slovesnost odprtja ceste.

Lesene samokolnice so bile, ob krampih in lopatah, nepogrešljiv pripomoček pri delu brigadirjev na trasi bodoče ceste. Z njimi so brigadirji prevažali kamenje, pesek in zemljo ter tudi beton. Predstavljena je ena izmed njih, ki je bila v uporabi na trasi ceste pri Krški vasi. Izdelal jo je kolar Ivan Gorišek. Brigadirji so »karjolam« hudomušno dodajali napise z imeni takratnih avtomobilov, kot na primer Fiat 600, Fiat 1100, Zastava, TAM, FAP, Mercedes in drugo. Med seboj so tekmovali v hitrosti in količini prevoženega materiala. Podoba samokolnice je skorajda na vseh fotografijah, ki predstavljajo delo brigadirjev.

Zaradi skokovitega povečevanja prometa je bila ta cesta v naslednjih desetletjih postopoma prenovljena. Današnja avtocesta med Ljubljano in Obrežjem je bila v celoti dograjena in dana v uporabo za promet konec junija leta 2010. Po nekaj odsekih stare avtoceste, razen med Kronovim in Obrežjem, kjer je nova avtocesta v celoti povozila staro, se lahko peljemo tudi še danes.

Članek je bil objavljen v 47. številki Dolenjskega lista 25. novembra 2021

Marjeta Bregar, Dolenjski muzej Novo mesto