Ljudje ob Kolpi: Mira Engelman

17.12.2021 | 11:40

Mira Engelman

Vinko Engelman

Mira Engelman (Marija Kovač), učiteljica, borka za pravice žensk
Rojena 26. novembra 1881 v Ljubljani, umrla 15. decembra 1970 v Ljubljani

Hči obrtnika Franca Kovača in matere Marije (roj. Holzmann) obiskuje osnovno šolo pri uršulinkah, zadnji razred pa v slovenski dekliški mestni šoli v Ljubljani. Tudi žensko učiteljišče obiskuje v letih 1897-1901 v Ljubljani, kjer maturira leta 1901. Pred tem učiteljišče končata tudi brat Ivan in sestra Albina.

Prvo službo dobi na deški šoli Ciril-Metodove družbe v Sv. Jakobu pri Trstu. Po dveh letih poučevanja opravi učiteljski izpit za poučevanje v šolah s slovenskim in nemškim jezikom, s tem pa tudi redno zaposlitev. Na šoli poučuje tudi v Starem trgu ob Kolpi rojeni Vinko Engelman, s katerim se poročita leta 1906. V zakonu se jima rodijo štirje otroci (tri deklice in deček). Leta 1909 postane učiteljica na trirazredni dekliški šoli v Acqedotto, 1913 postane voditeljica šestrazredne dekliške šole in ta se 1915 spremeni v osemrazrednico.

Oba z možem se predajata ne le učiteljevanju, pač pa tudi udejstvovanju v različnih slovenskih društvih – družbeno, narodno prosvetno, gospodarsko in politično. Vinko je bil vodja Čitalnice pri Sv. Jakobu, starosta tržaškega Sokola, aktiven v Trgovski zbornici, deloval je v društvu Edinost in tudi pisal za istoimenski list. Zaradi vse te hiperaktivnosti je fizično oslabel in zbolel ter po kratki bolezni februarja 1918 umrl. Mira je delovala v ženski sekciji Ciril-Metodovega društva in organizirala obdaritve revnih slovenskih otrok in sodelovala v kulturnem delu. Bila je članica tržaškega Sokola, Dramskega in učiteljskega društva.

S štirimi otroki se je v Trstu sama težko prebijala, tudi razmere za slovenske učitelje so se pod Italijansko oblastjo pričele spreminjati in leta 1920 se odloči za vrnitev v Ljubljano. Začasno službo dobi na Meščanski šoli v Šiški. Leta 1922 pa je imenovana za ravnateljico osnovne šole na Mladiki in to delo opravlja do upokojitve avgusta 1937.

Čeprav mora za preživljanje družine opravljati tudi priložnostna dela, vseeno najde čas za dodatno izobraževanje pri Društvu slovenskih učiteljic ter za delo v različnih strokovnih in dobrodelnih društvih. Bila je tudi tajnica društva Kolo jugoslovanskih sester, prek katerega so organizirale počitnice za otroke v Ribčah (na Savi) in v Omišlju  (na otoku Krku) in Kraljevici. Bila je predsednica prosvetnega odseka Sokolov v Šiški, odbornica Narodnega ženskega saveza kraljevine Jugoslavije, predsednica Ženske zveze, sodelovala v Splošnem ženskem društvu ... Veliko je pomagala slovenskim migrantom iz Primorske, se zavzemala za slovenske internirance v Bileći in aktivno sodelovala v propagandi za boj proti fašizmu in nacizmu. Maja 1926 je organizirala prvi Materinski dan v Dravski banovini. Aktivna je bila v Srezkem učiteljskem društvu za Ljubljano, bila podpredsednica Jugoslavenskog učiteljskog udruženja, članica Banovinskega šolskega odbora, bila pa je tudi voditeljica šolskega programa na Radiu Ljubljana.

Za svoje prizadevno delo je bila odlikovana z Redom sv. Save.

Po drugi svetovni vojni je bila bistveno manj aktivna, saj so bila vsa društva, v katerih se je tako prizadevno udejstvovala - ukinjena.

Boris Grabrijan