DL: 80 let od herojske smrti - Junaštvu Majcna se je poklonil celo okupator

15.12.2021 | 14:50

Domačini so Milanu Kučanu ponudili kozarec cvička. (fotografije: P. P.)

Živa ura zgodovine na pohodu po poteh Milana Majcna – Boriti se za svoje pravice, ki nikoli niso bile podarjene, ampak priborjene – Milan Kučan: Volitve bodo odločale o povratku demokracije

Jutranje meglice se preteklo soboto v Murncah pri Šentjanžu še niso povsem razkadile, ko se je pred spominskim obeležjem iz NOB, kjer je nekoč stala Vodenikova domačija, zbrala kakšna stotnija ljudi, med njimi okoli 50 pohodnikov iz različnih slovenskih krajev, največ pa iz Dolenjske in Posavja. Ti so zjutraj izpred veličastnega Batičevega spomenika NOB v Šentjanžu, krenili na 13 km dolg pohod po poteh Milana Majcna, prvega slovenskega narodnega heroja, ki je pred osemdesetimi leti padel v boju v Murncah, družno s svojim bratrancem Jančijem Mevžljem, ki ju je glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet napotilo v Mirnsko dolino, da bi tukaj pospešila oborožen upor, predvsem pa, da bi preprečili nasilen izgon Slovencev iz Posavja in Obsotelja, ki ga je nemški okupator začel oktobra 1941.

Med pohodniki je bila tudi nekdanja komisarka EU Violeta Bulc.

Milan in Janči sta domačinom v okolici Šentjanža pomagala pobegniti in prenesti vsaj nekaj imovine čez nemško-italijansko okupacijsko mejo, na italijansko stran, k sorodnikom in prijateljem. Cveta Jazbec, poleg aktualne predsednice Turističnega društva Šentjanž Petre Majcen in Milana Sotlarja še vedno ena najdejavnejših članic, je ob informacijski tabli, ki so jo postavili tudi ob potoku Hinja, ob nekdanjem obmejnem kamnu okupatorjev, slikovito orisala razmere med drugo svetovno vojno v teh krajih. Izpostavila je, da je Majcnova mati Marija, ki je med vojno izgubila kar pet sinov, morda celo večji heroj, kot kateri od njih, ki so padli v partizanih: Milan, Niko, Marjan, Jože in Peter; ali preživela sinova, prav tako partizana Ivan in Ciril. Majcnova mati je bila gospodinja in kuharica v zdravilišču v Šmarjeških Toplicah. Bila je delegatka na 1. kongresu Slovenske protifašistične fronte žensk 17. oktobra 1943 v Dobrniču. Njen mož Ivan je bil napreden in zaveden kmet liberalnih pogledov, župan in poslanec, ki mu je izkoriščevalski kapitalizem odvzel domačijo. S soprogo sta bila avgusta 1941 izgnana v Kutjevo na Hrvaško. Spomladi 1942 sta se uspela vrniti v Šentrupert k ženinim sorodnikom. Šentruperški domobranci so Ivana ubili oktobra 1943, bolnega, kar na postelji, Marijo pa so domobranci odvlekli v gozd nad Mirno, jo zverinsko mučili in pokončali v začetku novembra 1943.

Milan Gorjanc je govoril v Murncah.

Milan Gorjanc, ki je uredil knjižico Šentjanž 1941–2021, Nemirna Mirnska dolina in Posavje 1941, je na zadnjo oktobrsko soboto v Murncah orisal junaški boj Milana in Jančija, ki sta bila izdana. Neenak, šestnajsturni boj v obkoljeni domačiji se je začel 28. oktobra zvečer; ko jima je zmanjkalo streliva za pištole in štirih bomb, sta Milan in Janči v zraku lovila nemške bombe in z njimi zadrževala mnogo številnejše in dobro oborožene napadalce, tudi s težkimi strojnicami in minometi. Pred polnočjo je Jančiju ulovljena bomba eksplodirala v rokah, odtrgala mu je roko in spodnjo čeljust. Takoj je umrl. Čeprav je bil tudi Milan že ranjen od drobcev bomb, ki so v hiši eksplodirale, se ni predal. S poslednjim nabojem je, po krajšem zatišju, pokončal radovednega gestapovca, Nemci pa so ga pokosili z lahkimi strojnicami. Šele okoli 140 okupatorjev je premagalo dva partizana. Grobar je ob pokopu naslednji dan naštel 59 ran na Milanovih prsih in trebuhu. Tri dni po boju v Murncah so Nemci Milana in Jančija ponovno odkopali in pokopali z vojaškimi častmi. Spregovoril jima je častnik Hitlerjeve vojske in ju postavil za zgled junaštva, češ da bi s takšnimi junaki Nemčija že zdavnaj zmagala.Maja Pelko, ki je suvereno povezovala osrednjo prireditev ob šentjanškem krajevnem prazniku pred zbrano množico pred OŠ Milana Majcna je ob zaključku slovesnosti ob napovedi priljubljenega ženskega pevskega zbora Kombinat opozorila, da je njihov logotip srp in kladivo, s katerim sporočajo, da se je treba še danes boriti svoje pravice, ki nikoli niso bile podarjene, ampak priborjene.

Milan Kučan v Šentjanžu

Milan Kučan

Slavnostni govornik na spominski svečanosti je bil prvi predsednik Slovenije Milan Kučan. Zbrane, tudi številne praporščake ZB za vrednote NOB, veteranske organizacije in društva izgnancev, so pozdravili tudi sevniški župan Srečko Ocvirk, predsednica KO ZB Vanda Gorenjc, predsednica KO DIS Rezi Repovž in predsednik Sveta KS Šentjanž Boštjan Repovž. V kulturnem programu so sodelovali še sevniški godbeniki, učenci OŠ Milana Majcna, Marija Bajt in 1. spominski dolenjski partizanski bataljon.

»Vse bolj jasno je, da je soočanje z virusom pretveza za povsem druge ideološke cilje. Gre za spreminjanje naše ustavne ureditve brez mandata, ki bi vladi to dovoljeval,« je v svojem govoru poudaril Milan Kučan in še dodal, da bi se morali zavedati, da prihodnje volitve ne bodo običajne volitve, ki bi potekale v normalnih razmerah. »Te volitve bodo odločale o povratku demokracije … Bitko za obnovo demokracije je treba dobiti doma … Čas je, da rečemo dovolj, da se upremo takšnemu načinu vladanja, da ponovno stopimo v bran demokratičnim dosežkom človeške civilizacije, tako kot so se uprli leta 1941 in znova čez 50 let … Prav je, da se povežemo tudi pred volitvami,« je med drugim dejal Kučan, čigar govor so večkrat pospremili aplavzi množice.

Članek je bil objavljen v 44. številki Dolenjskega lista 4. novembra 2021

Pavel Perc