Ljudje ob Kolpi: Ivan Janko Stariha

15.12.2021 | 10:00

Križišče Kolodvorske in Ulice heroja Starihe nekoč

Spomenik Kolodvorska

Janko Stariha

Pred Rogom 1935

Spomenik na križišču

Spomenik pred Kulturnim domom

Ivan Stariha - Janko, narodni heroj
Rojen 14. decembra 1922 v Črnomlju, umrl 7. novembra 1942 v Dobrovljah

Sin kmeta in občinskega uradnika iz Črnomlja je po osnovni šoli v domačem kraju nadaljeval izobraževanje na gimnaziji v Novem mestu. Takoj po okupaciji Jugoslavije zapusti šolo (temu letniku so sicer priznali zaključek šole brez mature, a le tem, ki so v šoli ostali) in se zaposli v opekarni v Črnomlju. Takoj se tudi poveže s somišljeniki in se pripravlja na odpor.

Prva akcija, v kateri sodeluje kot diverzant, je napad na bunker pri železniškem nadvozu Vranoviči pri Črnomlju v začetku avgusta. Takrat tri različne skupine diverzantov pripravijo koordinirano akcijo, ki pa ne pripelje do željenega cilja – iztirjenja oskrbovalnega vlaka italijanske vojske. Po tem dogodku s skupino Črnomaljcev odide v partizane in se zadržuje v taboru v Polanskem hribovju. Izvedejo tudi diverzijo na rudnik Kanižarica in ukradejo večji količino eksploziva. Po napadu na Italijansko oskrbovalno posadko na cesti Griblje - Črnomelj 6. septembra 1941 (v kateri on ne sodeluje) se odloči zapustiti črnomaljsko četo, ki jo vodi Lojze Fabjan, in odide na Dolenjsko, kjer se pridruži Novomeški četi – (menda se je z vodstvom razhajal v pogledih na odpor in kot najmlajšemu so mu odrejali manj pomembne naloge). To skupino zapusti tudi Srb Savo (v akciji pri Gribljah ga v nepoznanem okolju pustijo na cedilu in brez orožja ) in se pridruži četnikom.

Janko kot zagnan borec postane mitraljezec in sodeluje v diverzijah na cestah okrog Novega mesta, Dvora in Straže. Ko pride ukaz za kooriniran napad na nemško obmejno postojanko na Bučki, se ob dogovorjenem času zberejo le pripadniki novomeške in mokronoške čete. Na pohodu so popolnoma uničene radomeljska in belokranjska četa, zaradi spopadov na poti pa ne uspe priti ne borovniški četi in ne štajerskemu bataljonu (poveljuje mu Franc Rozman Stane). Grosupeljska in stiška četa pa se zaradi sneženja na pot sploh ne odpravita …

Precej manjša skupina v noči iz 2. na 3. november vseeno napade postojanko in Janko je v bombaški skupini, ki ji uspe vdreti v kletne prostore postojanke, a je pri tem ranjen. Partizani ne uspejo zavzeti postojanke.

Janko kot ranjenec pozimi okreva v Novem mestu, potem pa postane poveljnik mokronoške čete. Pokaže veliko taktičnih sposobnosti in poleti je že komandant bataljona, potem pa postane štabni oficir v II. grupi odredov.

Pade v poskusu preboja iz nemškega obroča 7. novembra 1942 pri Sv. Joštu na Krešici pri Dobrovljah, star 19 let.

Odlikovanje narodnega heroja dobi 20. decembra 1951.

Tudi Jankova družina je med vojno precej pretrpela. Vsaj delno zagotovo zaradi njegove aktivnosti. Med italijansko ofenzivo v Rogu pade brat Anton Zvonko, star 16 let. Oče Janko, mati Rozalija, sestra Olga in brat Franc pa so najprej internirani na Rabu, potem v Gonarsu, od koder se oče ne vrne. Zaradi težkega povojnega življenja (ne glede na dejstvo, da iz hiše izhaja narodni heroj, se družina zelo težko prebija skozi vsakdanje življenje) se brat odloči emigrirati v Avstrijo.

Poleg dveh spomenikov v Črnomlju (postavljena le kakšnih 200 metrov drug od drugega) nosi njegovo ime tudi pomembna ulica v Črnomlju.

Osrednje spominsko obeležje na križišču Kolodvorske in Ulice heroja Starihe, pri nekdanjem hotelu Lovski rog, je postavljeno na mestu, kjer je bila nekoč kapelica, a je postala moteča.

B. G.
Fotografije: Boris Grabrijan, Fb Črnomelj fčasih, Kamra, wikipediia