DL: 24-urna dežurna služba in pogrebni prevozi - Bi šlo tudi ceneje? Ne.

7.12.2021 | 14:40

Rok Blatnik meni, da so nekateri prevozi pokojnikov nepotrebni in le dražijo pogreb. (foto: L. M.)

Občine morale izbrati izvajalca 24-urne dežurne službe, a kaj ta pomeni, si komunale in nekateri zasebni pogrebniki različno razlagajo – Stroški so visoki – Ministrstvo da prav komunalam

Pogreb je običajno povezan z velikimi stroški za svojce. Da so nekateri od teh nepotrebni, konkretno tisti za 24-urno dežurno službo za odvoz pokojnika, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba, opozarja Rok Blatnik, direktor zasebnega družinskega pogrebnega podjetja Pogrebne in pokopališke storitve Blatnik iz Hrastulj pri Škocjanu.

Vsaka občina mora po novi zakonodaji zagotavljati 24-urno dežurno službo za vsakega, ki umre na njenem območju, ne glede na to, ali je občan ali ne, prav tako neodvisno od kraja smrti: naj gre za smrt na domu, v bolnišnici, na cesti (prometna nesreča) ali kje drugje. Občine za to storitev izberejo pooblaščenega izvajalca.

»A vsak prvi prevoz pokojnika ni 24-urna dežurna služba. V 8. členu zakona piše, da ta služba obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z njihovo uporabo, če ta zakon ne določa drugače. Iz prve roke pa lahko povem, da pogosto prihaja do nesmiselnih prevozov pokojnikov ter posledično do nepotrebnih in velikih stroškov za svojce zlasti tam, kjer ta prvi prevoz pokojnika opravljajo javna komunalna podjetja,« pravi Blatnik, ki je tudi sam izbran za izvajanje te službe v občinah Škocjan in Šmarješke Toplice.

ZAKAJ V SREBRNIČE?

Nesmisle ponazori s primeri iz prakse. »Pokojnika iz domače hiše v Grobljah v šentjernejski občini, v kateri je za izvajanje 24-urne dežurne službe izbrana Komunala Novo mesto, ta po uradni ugotovitvi smrti odpelje v svoje hladilne prostore v Srebrniče, čeprav ni potrebna obdukcija. Svojci, ki nas takoj pokličejo in izberejo za izvedbo pokopa, ne razumejo, zakaj mi ne pridemo po pokojnika, ampak ga nato že po eni uri vozimo nazaj iz Novega mesta,« pripoveduje Blatnik.

Pokojnika, ki npr. umre v domu starejših občanov v Gabrju, Komunala Novo mesto pelje mimo tamkajšnje mrliške vežice in pokopališča, na katerem bo ležal in bo pokopan, v hladilnico v Srebrniče, izbrani pogrebnik pa ga že čez uro pripelje nazaj. »Vmes se ne zgodi nič,« pravi Blatnik in omeni še primer, ko gre kot izbrani pogrebnik po pokojnega škocjanskega občana, ki je umrl v novomeški bolnišnici, pa ga je Komunala že prej odpeljala v kak kilometer oddaljeno hladilnico v Srebrniče. Vsak tak prevoz tudi veliko stane.

OD 150 EVROV NAPREJ

Novomeška komunala v občinah Novo mesto in Šentjernej, kjer je bila izbrana za dežurno službo, za to storitev zaračuna 148,92 evra, Komunala Trebnje 200,28 evra, brežiška 223,25 evra, sevniška menda celo 280 evrov. Blatnik v škocjanski občini za to storitev zaračuna 166,94 evrov, v šmarješki 175,15 evrov. Ceno storitve, ki je izdelana na osnovi elaborata, je v vsaki občini potrdil občinski svet. »Ampak ta strošek je res nepotreben, saj to ni nujna 24-urna dežurna služba, ki jo že vseskozi plačuje država,« vztraja Blatnik.

SVOJCI NE RAZUMEJO

Meni, da je ta služba upravičena in smiselna, če gre za smrtni primer v prometni nesreči sredi noči, med prazniki ali za samomor. »Včasih res ni preprosto pospraviti in urediti trupla. A takrat je vedno odrejena tudi obdukcija. Ko gre za kratke vožnje pokojnika iz bolnišnice ali doma starejših v hladilnico, pa to nima smisla,« pove.

Sam ima letno v škocjanski in šmarješki občini le kakih pet takih primerov, ne več. »Takrat te stroške plača država, ne svojci. Če gre za navadno smrt, svojcem računamo le pieteto pokojnika. Te službe tudi ne izvajamo za druge pogrebne službe,« pripoveduje Rok Blatnik.

Meni, da bi država morala urediti to področje, poenotiti prakso in cene, saj imajo podobne težave tudi na Gorenjskem. Štajerski pogrebniki pa so se poenotili in uprli ter ne izvajajo takih nesmislov. »V Splošni bolnišnici Celje ali v Kliničnem centru Maribor lahko vsako pogrebno podjetje ob določenih urah prevzame pokojnika v njihovih patoloških prostorih in stroški so bistveno manjši. Tudi v tujino hodimo po pokojnike neposredno v bolnišnico,« še pove Blatnik.

STROŠEK POGREBNIKU

Izvajalci 24-urne dežurne službe ta strošek zaračunavajo izbranemu pogrebniku, ne pa naročniku pogreba. »Pravijo, da v tem primeru stroška ne bi dobili povrnjenega. To pa tudi pomeni, da mi izpademo zelo dragi. Ta strošek nam morajo plačati svojci pokojnika, mi pa potem znesek nakažemo Komunali,« finančno pot opiše Blatnik.

IZJEME NISO MOGOČE

Zadeve drugače komentirajo na komunalah. Simon Štukelj, vodja sektorja splošna komunala na Komunali Novo mesto, pojasnjuje, da je ključni namen 24-urne dežurne službe zagotavljanje pietete do pokojnikov. »Služba zajema 24-urno stalno pripravljenost, da se lahko v vsakem trenutku, ko nastopi smrt, opravi ta prvi prevoz pokojnika v prostore Komunale, ki so namenjeni za to obravnavo. Tu pokojnik počaka, da se lahko svojci v miru pogovorijo in odločijo, kako bodo organizirali pogreb. To službo je treba razumeti v širšem kontekstu. Ljudje ne umirajo samo v bolnišnicah, na svojem domu ali v domovih oskrbovancev. Smrti nastajajo tudi v veliko bolj tragičnih in težkih situacijah, vse to je 24-urna dežurna služba,« pove Štukelj.

NE DA SE PRIHRANITI

Omeni nedavno hudo prometno nesrečo s tragičnim izidom, ki so jo reševali ravno njihovi delavci pogrebne službe, čeprav niso bili na tistem območju izbrani kot izvajalec te službe. Zasebno podjetje tega ni zmoglo oziroma želelo.

Štukelj poudari, da je v zakonu vse jasno določeno in regulirano ter da nikakor ni mogoče sprejemati razlag zasebnikov, »ki v enem detajlu vidijo bližnjico in poenostavitev. Ne smemo spregledati, da je ta najbolj v njihovem interesu, saj bi tako prišli do stranke, ampak vse storitve od tega prvega prevoza naprej so v prosti izbiri svojcev,« poudari.

Tudi na Komunali Brežice pravijo podobno. Darko Ferlan, vodja sektorja gospodarskih javnih služb, pravi, da zakon ne predvideva drugačnega ravnanja. »24-urna dežurna služba je obvezna in se v tem primeru ne da prihraniti pri stroških storitev, dokler je tak zakon in odlok v veljavi,« pravi.

MINISTRSTVO: LE ENA IZJEMA

Podobno trdijo tudi na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Pravijo, da zakon jasno določa, da 24-urna dežurna služba, ki je obvezna in jo mora opraviti izbrani izvajalec te službe, zajema vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe. Sem sodi tudi uporaba hladilnih prostorov.

Edina izjema je, če pokojnik umre doma in pokopališče nima mrliške vežice, seveda, če ne gre za obdukcijo, odvzem organov itn.

PRAKSA RAZLIČNA

»Glavni namen te službe je poenotenje prevozov in s tem preprečevanje morebitnih nepietetnih ravnanj izvajalcev pogrebne dejavnosti, saj večina ljudi umre v javnih zavodih, kar bi posledično lahko povzročilo »tekmovanje za pokojnike« pred bolnišnicami. Ščiti se javni interes, saj se gospodarska javna služba izvaja trajno in nemoteno, zagotavljata se dostojanstvo in pieteta do pokojnih. Tudi stroški te javne službe se tako enakomerno porazdelijo, saj bi bil sicer v nasprotnem primeru lahko prevoz pokojnika, ki umre npr. v gorah, nekajkrat višji od pokojnika, ki lahko umre doma,« pravijo na ministrstvu.

O tem, zakaj je po Sloveniji tako različna praksa glede izvajanja in plačevanja 24-urne dežurne službe, pa ministrstvo ne reče nič.

Članek je bil objavljen v 43. številki Dolenjskega lista 28. oktobra 2021

                                                                                                                                                                                      Lidija Markelj

POPRAVKI IN ODGOVORI

Bi šlo tudi ceneje? Ne.

DL, št. 43, 28. oktober

Vprašanje tolmačenja namena in obsega 24-urne dežurne službe je v praksi sporno že od sprejema Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (ZPPDej) leta 2016: ali zajema vsak prvi prevoz pokojnika ne glede na okoliščine smrti ali samo prevoze, ki so nujni?

Ministrstvo določbo razlaga na način, ki je v praksi sporen. Vztraja se na tolmačenju, da predstavlja 24-urna dežurna služba vsak (prvi) prevoz pokojnika do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, čeprav ZPPDej ne uporablja dikcije »prvi prevoz«. Namen te službe je zagotoviti samo prevoze pokojnikov, ki so nujni in neogibno potrebni zaradi obdukcije, nesreč ali drugih postopkov na pokojniku oziroma v drugih okoliščinah, kjer ni mogoče ustrezno poskrbeti za pokojnika.

Podoben je namen gospodarske javne službe na splošno, tj. zagotavljati tiste dobrine, ki jih na trgu ni mogoče oziroma so težje dostopne vsem prebivalcem. Primer: Občan umre v bolnišnici, ki ima svoje hladilne prostore. Umrl je iz razlogov, ki so jasni, in dodatni posegi niso potrebni. Pokojnika (za katerega je ustrezno poskrbljeno!) bi lahko prevzelo pogrebno podjetje, ki ga svojci najamejo za pripravo na pogreb. Zakaj bi bilo v tem primeru sploh potrebno pokojnika odpeljati v hladilne prostore drugje in povzročiti dodatne stroške za prevoz in hrambo, če je pokojnik že v hladilnih prostorih? Pri tem svojci nimajo besede in praviloma dobijo samo podatek, kje se pokojni nahaja. Tako ne izvedo niti za dodaten strošek, ki se od občine do občine lahko bistveno razlikuje.

Prevozi, ki ne sodijo v kategorijo nujnih, ne sodijo v 24-urno dežurno službo in morajo biti prepuščeni trgu. Če namen zakonodajalca ne bi bil takšen, bi to tudi izrecno zapisal v ZPPdej. Zakon pa določa, da prevozi, ki ne sodijo v sklop 24-urne dežurne službe, sodijo v okvir pogrebne dejavnosti, ki se izvaja na trgu. To izhaja tudi iz sodne prakse, ki se počasi ustvarja, zlasti v primeru izpodbijanja prekrškovnih odločb. Prevladuje stališče, da je 24-urna dežurna služba namenjena izključno nujnim prevozom.

Z napačno razlago ZPPDej se pogrebnim podjetjem, ki jim je MGRT že izdal dovoljenje, onemogoča delo, saj ne morejo prevzeti pokojnika tam, kjer je umrl, pa čeprav pravega razloga za to ni. Če ne opravijo tega prevoza, je verjetnost, da jih bo svojec najel za druge storitve, majhna, izvajalca 24-urne dežurne službe, ki lahko opravlja tudi druge pogrebne dejavnosti (in je praviloma javno podjetje ali ima koncesijo), pa večja.

Pogrebna podjetja za ohranjanje dovoljenja zagotavljajo številne pogoje, ki so vezani na finančna sredstva (zaposlitev dveh delavcev, nakup posebnega motornega vozila itn.) in jih je težko zagotoviti, ko ne delajo. MGRT ni pristojen za zavezujoče tolmačenje zakonodaje. To je izključno v domeni sodišč, ki že nakazujejo stališče, da je tolmačenje MGRT nepravilno. Vprašanje tolmačenja ZPPDej je bilo že zastavljeno Ustavnemu sodišču v letu 2017, vendar o tem še ni odločilo.

Članek je bil objavljen v 47. številki Dolenjskega lista 25. novembra 2021

                                                                                                                                                             Franci Leš, Pogrebne storitve Leš Brežice