DL: Portret tedna - Marija Šuštaršič

5.12.2021 | 14:40

Jabolčni zavitek je ena najbolj priljubljenih slovenskih slaščic, posebno mesto pa ima v topliški dolini, kjer že vrsto let poteka Praznik topliškega jabolka, katerega sestavni del je tudi ocenjevanje jabolčnih zavitkov. Ta bo po lanskem premoru zaradi epidemije ta konec tedna, pomembno vlogo pri njegovi pripravi pa ima poleg domače občine tudi Društvo podeželskih žena Dolenjske Toplice. Zadnjih osem let ga je vodila Marija Šuštaršič, ki je avgusta mesto predsednice predala Sabini Vrtar.

»Moja naslednica je iz vrst mlajše generacije in polna energije, kar društvo potrebuje. Idej mi sicer v vseh teh letih ni manjkalo, je pa podpora članov zadnjega leta nekako upadla, verjetno tudi zaradi situacije. In ker od njih nisem več dobila povratne informacije, kaj in kako naprej, se mi je zdel primeren čas, da se umaknem in prepustim razvoj društva drugim. V njem seveda še vedno ostajam ter sem pripravljena delati in pomagati z nasveti, če bo to potrebno. Prepričana sem, da bo Sabina društvo dobro vodila. Prvi velik izziv ji je ravno Topliško jabolko, kjer je res veliko dela s pripravo razstave jedi na temo jabolka in organizacijo ocenjevanja zavitkov,« pripoveduje Šuštaršičeva.

V prvih letih njenega predsedovanja so uspeli ocenjevanje zavitkov postaviti na državno raven, letos, če bi bilo vse tako, kot bi moralo biti, bi bilo to že sedmo državno in 21. društveno ocenjevanje, a bo zdaj 6. državno in 20. društveno. V letu 2019 so topliške podeželske žene izdale knjigo receptov na temo jabolka. »Knjiga je bila dobro sprejeta in jo lahko zainteresirani dobijo na sedežu društva, prvo knjigo pa smo izdale še pred mojim mandatom. Na pobudo moje predhodnice Angelce Matkovič smo zbrale recepte Topliške doline. Prva izdaja 500 izvodov je pošla zelo hitro, tako da smo že dvakrat naročili ponatis 1300 knjig in tudi te gredo za med,« je zadovoljna nekdanja predsednica.

Njeno vodilo delovanja društva, ki ga je, kot je ocenila, prevzela v dobri kondiciji, je bilo obdržati dobro in nekaj dodati, predvsem pa negovati povezanost članic tako na področju kulture kot kmetijstva. »Druženje podeželskih žena, ki se zaradi vseh obveznosti, ki jih imajo v službah, z družino in delom na domačiji, manj srečujejo, je zato zelo pomembno. Vedno je lepo, ko se srečujemo na strokovnih ekskurzijah in piknikih, in vedno si imamo veliko za povedati,« poudarja.

Marija Šuštaršič je tudi občinska svetnica, v tem mandatu prvič. V občinskem svetu je nadomestila bivšega župana Jožeta Muhiča iz vrst Socialnih demokratov, ki se je potem, ko ni bil znova izvoljen za župana, odpovedal tudi svetniškemu mestu. Za kandidaturo se je odločila, ker ji je to predstavljalo nov izziv in ker je želela prispevati k lepši in prijaznejši občini. »Med svoje prednostne želje sem si postavila boljše sodelovanje med Termami Krka in občani, sanacijo mostu v centru mesta in oživljanje Sitarjeve hiše, kjer bi svoje prostore dobila tudi društva. Hiša bo prav ta konec tedna odprla svoja vrata. Sicer pa v naši občini pogrešam nekaj za mlade in tudi kino,« je povedala. Ker meni, da lahko še marsikaj naredi, se je že zdaj odločila, da bo kandidirala tudi na lokalnih volitvah prihodnje leto.

V Dolenjske Toplice jo je leta 1984 iz rodne Bele krajine, iz male vasice Gornje Laze, pripeljala ljubezen, zdaj pa je že vrsto let prava Topličanka. Z možem Savom sta imela tri otroke. »Žal je sin v starosti 25 let pred desetletjem izgubil boj z dolgoletno boleznijo, hčerki Tea in Ana pa sta se postavili na svoje noge, imata svoj poklic in zaposlitev, kar je danes zelo pomembno. Trenutno sta še obe Topličanki, si pa že vsaka po svoje ureja svoje gnezdo. Tako, da sva z možem večinoma sama, a naju obiščeta vsak dan. Rada ju imam,« ganjeno pove.

Sicer pa je Marija Šuštaršič »pripravnica« za vstop v tretje življenjsko obdobje in je na čakanju do upokojitve, pogoje zanjo bo izpolnila oktobra prihodnje leto. Kot strojna tehnica je bila v vzdrževanju zaposlena v Revozu kar 38 let in tri mesece. »Ni mi dolgčas. Obožujem hribe, in če ne gre višje, z možem raziskujeva dolenjske in belokranjske griče, če nimava ideje oziroma časa, pa odideva peš do vinograda na Rigelj, kar je ravno prav za sprostitev,« nam pove in doda, da imata namen še raziskati države bivše Jugoslavije, če jima bo le zdravje dopuščalo. Za zdaj dobro kaže.

Članek je bil objavljen v 41. številki Dolenjskega lista 14. oktobra 2021

Mojca Žnidaršič