Starizem pri nas: Starejši smo postali zapuščen program

1.12.2021 | 13:45

Foto: Dreamstime

Vsako podjetje ima v svojem programu odlične izdelke, ki jim prinašajo ugled in denar. Z novimi, boljšimi izdelki postanejo stari opuščen program, ki ga prodajo, da bi še spominjal in delal reklamo za podjetje in pričal o uspešnosti. Z ljudmi pa ni tako. Odslužili so in postali zapuščen program. Tako v starosti ostajajo breme in desetletja so minila, ko za nas niso zgradili novih domov niti sestavili programov, da bi bivanje doma bilo lažje. Mi pa se še kar staramo in vedno več nas je. Ko sedaj sprejemajo predloge za dolgotrajno oskrbo, še vedno ni zagotovljenega programa, ni volje, da bi našli primeren program, ki ne bi oteževal proračuna. O tem odločajo za ljudi, ki po 40 letih službe nimajo dovolj za življenje. Sami pa naše pokojnine množijo s pet in več. Kako naj bi nas razumeli? Živimo v drugem svetu.

Corona je odkrila, kako so normativi v domovih še vedno enaki, osebje preobremenjeno in premalo plačano. Tako so bolne premeščali v z barvami označene prostore. Bolniška oskrba za njih je bila predraga. Zdravilišča so bila zaprta, ljudje pa brez dela. Vsaj zdravi bi lahko užili malo udobja. Sedaj je prostora v domovih za 2000 ljudi več. Koliko nas je še preveč?

V tem času so s turističnimi boni Slovenci spoznavali domovino. Starejšim je bilo ponujeno, a redki so lahko to izkoristili. Tudi gostinci niso pomislili na starejše. Lahko bi ponudili primerne obroke za svoje krajane, da bi imeli topel obrok. Zaprli so se in izgubili osebje. Turizem pa je naša prednostna panoga.

Brezplačni prevozi so mnogim omogočili cenejši dostop do krajev, a večini je že dostop do kart pomenil oviro. Osebne izkaznice so dovolj močan dokaz, ni bilo treba novih stroškov in ovir. V tujini veljajo le osebni dokumenti za take ugodnosti.

Banke in pošte so pustile svoje dobre stranke na cedilu. Zaprli so poslovalnice ljudem, ki so jim dolgo polnili račune in poštne nabiralnike. To je generacija, ki varčuje in še piše pisma. Mlajši so se odselili, starejši čuvajo ognjišča in so odvisni od teh uslug. Z mobilno uslugo bi jih rešili skrbi in ostali v službi ljudi.

Čas pa kar teče vsem. Kaj se še mora narediti, da bi poskrbeli za tiste, ki smo vam zaupali vodenje države. V njej živimo tudi drugi, ki jih pozabljate. Kam je izginila solidarnost in sočutje za ljudi, ki smo izgubili moči, zdravje, tudi zaupanje?

Zapisala Lizika Vardijan iz Novega mesta