DL: ''Verjamem pacientom, da ne morejo do svojih zdravnikov''

17.11.2021 | 14:40

Na triaži oziroma varovani točki v avli ZD NM zdravstveno osebje  preverja vsakega obiskovalca glede pogoja PCT, ali so pri zdravniku  naročeni ipd. Velika večina ne dela težav, je pa moral že posredovati  tudi varnostnik.

Na triaži oziroma varovani točki v avli ZD NM zdravstveno osebje preverja vsakega obiskovalca glede pogoja PCT, ali so pri zdravniku naročeni ipd. Velika večina ne dela težav, je pa moral že posredovati tudi varnostnik.

Tudi bolniki za dostop do zdravnika potrebujejo pogoj PCT.

Tudi bolniki za dostop do zdravnika potrebujejo pogoj PCT.

Dostop do zdravnika ne bi smel biti omejen niti s PCT, opozarja zastopnica pacientovih pravic – Očitki o nedosegljivih zdravnikih, pomanjkanju osebnega stika in predolgih čakalnih vrstah – Direktorica ZD Novo mesto Alenka Simonič: Gre za ustvarjanje varnega okolja – Večina pacientov razumevajočih, a brez varnostnika ne gre

Mnogi so že pred epidemijo koronavirusa tožili, da je težko priti do osebnega zdravnika, dostopnost pa se je v novih, posebnih razmerah še poslabšala, zlasti zdaj, ko se tudi za bolnike zahteva pogoj PCT (prebolel, cepljenjen, testiran). Tako je zadnje čase slišati v javnosti in tudi na naše uredništvo pogosto priroma pošta ali klic s takšnim sporočilom.

Otežen dostop do osebnega zdravnika in to, da mnogi zdravnika sploh nimajo, ker ne opredeljujejo več, so najpogostejše pritožbe, ki jih dobi tudi novomeška zastopnica pacientovih pravic Zlata Rebolj. Nanjo se obračajo zlasti pacienti iz dolenjskega, belokranjskega, posavskega in kočevskega konca.

Tudi do zdravnika je zdaj mogoče le s pogojem PCT, izjeme so nujni primeri in izjeme po odloku.

»Ne le, da je dostop do zdravnika zdaj otežen in omejen, ampak ga skoraj ni. Tak imam občutek glede na klice in pisma, ki jih dobivam od ljudi. Ogromno se jih obrača name zaradi nedosegljivosti osebnega zdravnika. Ne glede na to, da v zdravstvenih domovih govorijo drugače, da dvigujejo telefone in odgovarjajo na elektronsko pošto, očitno to ne drži. Verjamem pacientom, da ne lažejo, da ne morejo do zdravnika,« pove Reboljeva. Protizakonito in protiustavno se ji tudi zdi, da se kakor koli omejuje dostop do zdravnika. »Ko pacient potrebuje pomoč, jo mora dobiti,« je odločna.

ZA DOSTOP BREZ OMEJITEV

Zlata Rebolj (foto: osebni arhiv)

Zlata Rebolj (foto: osebni arhiv)

Opiše nam nedaven primer starejše gospe, ki je čez noč dobila koprivnico in odšla v novomeški zdravstveni dom. Tam so seveda zahtevali pogoj PCT, ki pa ga ni imela. Covida-19 ni prebolela, ni se cepila, tudi na testiranje ne pristaja.

»Osebni zdravnik ji je povedal, da jo lahko pregleda popoldne, če se seveda hitro testira, kar bi bilo mogoče tudi v domu, a ona tega ni želela. Obrnila se je name, in čeprav vem, da ni prav, sem jo napotila na urgenco. Tudi tam je odklonila test, a jo je zdravnik vsaj na daleč pogledal in zadeva ni bila tako nujna. Zdi se mi nesprejemljivo, da ni mogla do osebnega zdravnika, čeprav ne izpolnjuje pogoja PCT. Čeprav koprivnica ni neka bolezen, pa so to lahko prvi znaki alergije, ki zna biti nevarna,« pripoveduje Zlata Rebolj, prepričana, da bi zdravnik moral sprejeti vsakogar.

Varuhinja pacientovih pravic: bolniki tožijo zaradi nedostopnosti do zdravnika, v času covida še toliko bolj.

Ne pristaja na argument druge strani, da se z upoštevanjem pogoja PCT varuje tudi zdravstveno osebje. »Toliko je še drugih nevarnih bolezni! In kam vse gredo zdravstveni delavci po službi, v trgovske centre …, kjer pol ljudi nosi maske pod nosom, kjer ni varnostne razdalje, s kom vse se družijo. Skratka priložnosti, da se okužijo drugje, je še in še,« meni.

PREMALO STIKOV

Problem, ki ga zastopnica bolnikovih pravic opaža pri svojem delu, je tudi, da je vse manj osebnih stikov pacientov z zdravniki.

»Večina se dogovarja na daljavo, zdravniku pošiljajo neke fotografije, ki se niti se ne vidijo dobro, in ta potem oceni, ali je primer nujen ali ne, skratka to je nedopustno,« je prepričana in pove še primer, da jo je klicala gospa, ki je 119-krat v enem dnevu telefonirala na ljubljansko psihiatrično kliniko, pa ni bilo odziva. Šele ko se je po nasvetu Reboljeve pisno obrnila na direktorja, se je vse hitro uredilo. Tudi sama dobro sodeluje z zdravstvenim domom in bolnišnico Novo mesto, jih pokliče za posamezne primere, in včasih se potem zadeve hitro uredijo.

PRI ZASEBNIKU PA TAKOJ?!

»A tako ne gre, težave z dostopnostjo in čakalnimi vrstami je treba rešiti na sistemski ravni,« poudarja Reboljeva in doda, da vse to govori v prid razgradnje javnega zdravstva. »Kako pa, da lahko vsak nemudoma pride na vrsto za pregled ali poseg pri koncesionarju ali čistem zasebniku?! Nemalokrat celo pri istem zdravniku, ki dopoldne dela v javnem zdravstvu in te ne more vzeti, popoldne, ko je zasebnik, pa gre. Ampak ne pristajam na napotovanje bolnikov iz javnega zdravstva v samoplačništvo! Tudi to je dokaz, da se da, če se hoče, in da covid-19 ni noben izgovor,« je jasna zastopnica pacientovih pravic, ki opozori še na problem pomanjkanja zdravnikov. Mnogi nimajo osebnega zdravnika, ker se nimajo pri kom opredeliti. To po njenem vedenju velja tako za pediatre kot za družinske zdravnike in ni tako velikih razlik med velikimi mesti in podeželjem.

Ob vseh teh težavah se Reboljeva ne čudi, da so pacienti postali nestrpni in celo nasilni, o čemer je zadnje čase večkrat slišati. »A treba je rešiti osnovne težave, ne pa da zdravstveni domovi zdaj plačujejo varnostnike in zapravljajo denar, da vzdržujejo neki red,« pripomni.

»S prošnjo se obračam na odločevalce in zdravstvene ustanove, da umaknejo vse možne kontrole in zapreke, da ljudje lahko pridejo hitro do osebnega zdravnika,« pravi Zlata Rebolj, ki je na mestu varuhinje pacientovih pravic sedmo leto, a pravi, da jo entuziazem počasi mineva, saj je sistem v razsulu. »Sistemsko je v zdravstveni politiki vse pokvarjeno. Vsi vedo, kako je treba stvari reševati in kaj storiti, pa se nič ne zgodi. Le prelagajo odgovornost drug na drugega, denar pa zapravljajo za varnostnike,« je razočarana Zlata Rebolj.

ZA VARNO OKOLJE, NE NEDOSTOPNOST

Alenka Simonič

Alenka Simonič

Skoraj povsem drugače o isti temi pripovedujejo v Zdravstvenem domu (ZD) Novo mesto, kjer pogoj PCT za vstop v ustanovo dosledno spoštujejo in preverjajo – razen pri testiranju in cepljenju proti covidu-19.

Kot pove direktorica mag. Alenka Simonič, dr. med., spec. spl. med., se dostopnost pacientov do zdravnika zato ne bi smela zmanjšati, in kot opaža sama, se pri njih tudi ni.

Ali je pregled brez pogoja PCT potreben, lahko odloči le zdravnik.

Opozarja, da je treba pogoj PCT tudi za paciente razumeti. »Uporabnikom je treba razložiti, da je treba v teh težkih časih hudo nalezljive in celo smrtonosne bolezni zavarovati okolje, sam zdravstveni zavod, pa tudi zaposlene in paciente. Če se zruši sistem na primarni ravni, če bo na primer zaradi okužb zdravnikov, medicinskih sester in preostalega osebja zaprtih nekaj ambulant oziroma dejavnosti, bo dostopnost do osebnega zdravnika močno otežena in močno zmanjšana, kar pa si ne želimo. Gre za ustvarjanje varnega okolja, ne pa za odganjanje pacientov,« pove Simoničeva.

VAROVANA TOČKA

In kako zdaj poteka vstop v ZD Novo mesto? V avli so ob vhodu v dom že v začetku epidemije organizirali varovano vstopno točko in triažo. Tu medicinske sestre oziroma administrativno osebje s posebno mobilno aplikacijo preverijo pogoj PCT, nekateri pokažejo potrdilo kar na papirju, in potem pacienta usmerijo naprej.

Če obiskovalec ne izpolnjuje pogoja PCT, pa vseeno vztraja, da je pregled potreben, s triaže pokličejo njegovega izbranega ali napotenega zdravnika, ki edini lahko odloča o nujnosti pregleda. Če ta pregled odobri, se pacienta usmeri do ambulante po čim krajši poti, z masko na obrazu, da ga zdravnik lahko pregleda. Če pa je sum na okužbo s koronavirusom – ob neizpolnjevanju pogoja PCT mora obiskovalec izpolniti epidemiološki vprašalnik, izmerijo mu tudi temperaturo – pa je v domu, v prostoru poleg avle, tudi možnost hitrega testiranja.

TUDI IZJEME

»Pogoj PCT mora biti sorazmeren, ne gre za prepovedovanje vstopa, le za varnost,« poudari Simoničeva in pove, da so izjema nujna, akutna stanja.

Sicer pa so izjeme še vse zdravstvene obravnave otrok, dijakov in študentov, nosečnic, obvezna cepljenja, krvodajalstvo, zobozdravstvena pomoč, reševalni prevozi itd. (po odloku).

»Varnostnik ne odganja ljudi, le pripomore k redu.«

IMAJO VARNOSTNIKA

Kot pove, v novomeškem zdravstvenem domu večjih težav do zdaj niso imeli. Večina obiskovalcev razume nove pogoje in razmere, jih upošteva in zato ni slabe volje ali jeze. Se pa najdejo tudi posamezniki, ki nasprotujejo vsem tem novostim, tako da so že morali posredovati tudi varnostniki.

Simoničeva pove, da so že kmalu po začetku epidemije aktivirali varnostno službo, saj so imeli agresivne posameznike. »Varnostnik, ki pri nas dela ob dopoldnevih in se nahaja tako v avli zdravstvenega doma kot občasno tudi v cepilnem centru v šotoru, predstavlja pomoč pri ustvarjanju reda in ni tu zato, da odganja ljudi. Kakor koli, živimo v posebnih razmerah, izredni pogoji so za občutljive ljudi, od katerih so mnogi še bolni, težavni, in hitreje lahko pride do kakih nesporazumov,« meni direktorica.

Sicer k njim v glavnem prihajajo bolniki, ki so z osebnimi zdravniki vnaprej dogovorjeni, nasploh komunikacija zdaj poteka najprej po telefonu oziroma po elektronski pošti. »Zato so čakalnice v glavnem prazne, ker so bolniki naročeni. Namen je, da se srečuje čim manj ljudi, da se ne ogrožajo,« pove.

CEPLJENJE REŠITEV

Cepljenje Simoničeva vidi kot edino pravo rešitev za izhod iz epidemije in žal ji je, da cepivo imamo, pa se zanj mnogi ne odločajo. Pogoj PCT je sicer zdaj pospešil cepljenje, čemur so se v ZD NM prilagodili – okrepili so cepilne ekipe, cepijo tudi med koncem tedna. »Cepivo je varno in treba je pretehtati in se odločiti, kaj je bolj varno, koristno, potrebno, kaj predstavlja manjšo škodo. Cepivo je nedvomno manjše zlo kot hud potek bolezni, ki lahko doleti vsakogar. Ob velikem številu obolelih in posledično več hospitaliziranih bo še manj ekip na voljo za redne zdravstvene programe, posledično se lahko zgodi tudi zlom zdravstvenega sistema, kar se z vsemi ukrepi trudimo preprečiti. In ni dobro, da se ne zaupa znanosti, medicinski stroki,« meni.

V ZD NM so dosegli 75-odstotno precepljenost med zaposlenimi, nekateri se že cepijo tudi s tretjim, poživitvenim odmerkom.

NI ZDRAVNIKOV

Simoničeva se strinja, da je covid-19 le še bolj odstrl mnoge probleme v zdravstvu, med drugim pomanjkanje družinskih zdravnikov, s čimer pa se v Sloveniji srečujejo že leta. Število teh zdravnikov je pod evropskim nivojem, ta trenutek jih pri nas manjka najmanj 300. V ZD Novo mesto bi jih takoj zaposlili od štiri do pet ter tri ali štiri pediatre. A jih ni.

V ZD NM po trenutno sprejetih normativih na novo opredeljuje paciente ena zdravnica družinske medicine, vsi preostali pa že presegajo zgornjo določeno mejo. Ta problem ni opaziti samo v velikih mestih, morda je večkrat še težje v manjših ruralnih območjih, kjer stalnega zdravnika ponekod sploh nimajo.

»Žal zdravnikov v sistemu ni dovolj in to so veliki izzivi za zdravstvo. Zdaj je vlada sicer razpisala več vpisnih mest na medicinskih fakultetah, a čas študija je dolg. So pa še kakšne druge, hitrejše rešitve,« meni Simoničeva in omeni spremembo oziroma modifikacijo specializacije, hitrejše uvajanje specializantov v delo, obvezno zaposlovanje po študiju doma in ne odhajanje v tujino, pa tudi reorganizacija dela v ambulanti družinske medicine s prenosom kompetenc na preostale člane tima ambulante, da zdravnik lahko opravlja dela in naloge, za katere se je med izobraževanjem tudi usposobil.

Simoničeva še pove, da jih varuhinja pacientovih pravic obvešča o težavah in stiskah ljudi, s katerimi se obračajo nanjo. »Vsak primer posebej skupaj obravnavamo in iščemo ustrezne rešitve v trenutni situaciji. Z varuhinjo nasploh zelo dobro sodelujemo,« doda.

Članek je bil objavljen v 39. številki Dolenjskega lista 30. septembra 2021

Lidija Markelj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava