DL: Kmetija Majcen: Vizija – vse mleko predelati doma

28.10.2021 | 14:45

Kravam je v hlevu udobno. Kadar se jim zljubi, gredo k robotu, da jim pomolze mleko, in nato nadaljujejo prežvekovanje. (foto: P. P.)

Kmet Miloš je blagovna znamka kmetije Majcnovih iz Gaja, zaselka na hribčku pri Šentjanžu na Dolenjskem, na katero je mladi prevzemnik, 37-letni Miloš, lahko ponosen. Tako kot bi bil gotovo tudi njegov dedek Anton, ki je veljal za naprednega kmeta. Kmetijo je prevzel od očeta Andreja in mame Bože leta 2013. Ko je v Novem mestu končal kmetijsko šolo, so imeli Majcnovi vizijo, da se bodo najprej lotili predelave, sirarne, a so bili primorani najprej zgraditi hlev. Šlo je za novogradnjo in rekonstrukcijo. In že takrat so namenili pritličje hleva za predelavo mleka. Kmetija ima status gorske kmetije. Letno na njej pridelajo okoli 700.000 litrov mleka

Z mamo sta se lotila sirarstva v delu hiše, ki so ga preuredili prav za ta namen. »Takrat sva začela delati sir za žar, sveži sir, kajmak in skuto. V teh dveh ali treh letih smo za naše izdelke že dobili priznanje Dobrote s kmetij na Ptuju,« pravi Miloš. Kmetija Majcen ima danes 54 ha obdelovalne zemlje (27 ha lastne, vse drugo je v najemu) ter registrirano dopolnilno dejavnost, remontna in vzdrževalna dela, s čimer se ukvarja oče Andrej. Imajo pa »v rezervi« že registrirano podjetje KMGAJ, d. o. o., ki ga bodo aktivirali, ko bodo presegli 99.000 evrov letnega prometa, kar se pri okoli 700.000 litrih mleka, ki ga letno namolzejo pri od 65 do 70 kravah, lahko zgodi kaj hitro.

»Naša vizija je, da bomo vso količino mleka predelali doma. Za novo sirarno smo se odločili, ker hočemo biti prepoznavni po vsej Sloveniji. Do večjih tržnic je za nas malo daleč. Dodana vrednost na teh tržnicah je res velika, a potrebuješ nekoga, ki bi ves dan hodil naokrog. Zato izdelujemo jogurte, ki imajo 25-dnevni rok trajanja, ker mleko pasteriziramo za kratek čas na višji temperaturi, da ne ubijemo tistih dobrih organizmov. Za zdaj zmoremo vse postoriti domači in sorodniki. Sodelovanje z Lidlovo lojtrco je bolj v povojih, to je akcija trikrat ali štirikrat letno. Toda takrat je znana količina 14 dni vnaprej in veš, kaj si naredil. Redno sodelujemo s trebanjsko kmetijsko zadrugo, Kmečko zadrugo Sevnica, z Litijo, s sedmimi trgovinami Dušakovih, trgovino Maja v Novem mestu … To delamo nekako po občutku, po okusu in količinsko, saj je tisto, česar ne prodajo, moj odpis. S 15. oktobrom pa začnemo redno sodelovanje z Lidlom. Dobavljali bomo navadni tekoči jogurt, borovnico, marelico in stračatelo. Bodo pa v ponudbi še čvrsti jogurt, navadni, jagoda in gozdni sadeži. Na Lidlovi lojtrci je še naše kislo mleko,« našteva Miloš Majcen.

Kmet Miloš Majcen pred najsodobnejšim hlevom. Odprtje je bilo avgusta 2015. (foto: Pavel Perc)

Za Hofer so začeli izdelovati sladoled, ker se je pokazala tržna niša, da bi lahko domač sladoled ponudili velikemu kupcu. V to so zelo veliko investirali, pravi Majcen. »Ker imamo konvencionalno pridelavo krme in mleka, nimamo sena, imamo pa suho travno silažo in zelo suho koruzno silažo, lahko s tem krmnim obrokom naredimo zelo kakovostno mleko. S tem lahko naredimo skuto, jogurte, sladoled ali sveži sir.« Izdelujejo tudi grške jogurte, a z njimi je veliko več dela. Delo skušajo Majcnovi čim bolj poenostaviti. Potrebujejo več kotlov; zdaj imajo dva za jogurte, še dva pa so kupili za sladolede. »V teh kotlih bomo lahko delali grške jogurte in sky air oz. skandinavske jogurte z manj maščobe in dodatkom beljakovin, za tiste, ki hočejo biti fit,« pojasnjuje Majcen, kako spremlja, kaj počne konkurenca, veliki igralci na trgu.

Kmet Miloš pravi, da je za vse, kar zadeva logistiko, razvoz, nabavo in kuhanje, sam, pri pakiranju jogurtov pa je zelo dobrodošla pomoč domačih in sorodnikov. Da Majcnovi dobro delajo, so dokazali tudi na zadnjem kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni, od koder so se vrnili s kar petimi zlatimi in dvema srebrnima priznanjema za svoje izdelke. Asortiman izdelkov ostaja enak: pridelovali bodo tekoče in čvrste jogurte v več okusih, kislo mleko in sladolede.

Letno pridelajo, kot rečeno, na kmetiji okoli 700.000 litrov mleka. Ostajajo izključno pri mlečni pridelavi. V hlevu so le živali ženskega spola, bikce v 14 dneh prodajo. »Mi že na začetku delamo selekcijo. Dajemo tuje, uvožene bike iz Kanade, ZDA, Italije in Nemčije, slovenskih je zelo malo. Že ko križamo – s tem se intenzivno ukvarjamo v hlevu že vsaj desetletje –, damo seksirano seme. Ker hočemo najboljše krave, gledamo ne samo na količine mleka, ampak tudi na dolgoživost, višino seskov, obliko vimena, morebitne težave po telitvi … To vse spremljamo in odbiramo najboljše živali. Damo na primer 30 črno-belih živali, vse drugo pa so križanci – limuzin. Črno-bel bikec je 120 evrov (od 100 do 150 evrov se prodaja), limuzin križanci s črno-belo kravo pa so od 200 do 250 evrov in že tukaj nekaj poloviš od večjega vložka v seksirano seme.«

Za presušene krave bodo uredili globoki nastilj ali prost odhod na pašo. (foto: P. P.)

Na vprašanje, zakaj so se odločili za nov hlev, Majcen pove, da je bil star trikrat povečan, tudi dozidan, a nikakor niso naredili boljših pogojev za življenje krav molznic. »Tako smo rekli, da gremo bolj na luksuz. To pomeni, da smo želeli kravam omogočiti čim boljše površine za hojo, ležanje, vsekakor prosto rejo, robotsko molžo, čim več svetlobe in zraka. Nekaj tega sem videl po svetu, večino pa na YouTubu. Zdravstvenih težav je bistveno manj, količina mleka je večja, izločanja oz. pogina živali pa ni,« pripoveduje Majcen.

Naslednja investicija bo namenjena za večje udobje presušenih krav, da bodo imele globoki nastilj ali prost odhod na pašo. To so krave, ki jih odstavijo za 45 do 60 dni, ker so breje, ko povržejo, pa potrebujejo čas zase, da se opomorejo, in za teleta. Zato jih ne molzejo več, krava se poredi in tele v tem času naglo raste. Glede na to, da je cena mleka še kar naprej 31 centov, nafta pa že okoli 128 centov, je razkorak med ceno mleka, gorivi in repromateriali vse večji. »Žalostno je, da kmetje ne stopimo skupaj. Mislim, da zato, ker je veliko odkupovalcev mleka. Štajerci in Korošci mleko izvažajo v Avstrijo, celjska in ljubljanska mlekarna pa držita skupaj, zakaj bi več dali, če ni treba. Sosedje v Italiji in na Hrvaškem imajo slabše mleko, a bolje plačano kot mi. Mi ves avgust prek Kmečke zadruge Sevnica prodajamo mleko Ljubljanskim mlekarnam, šele 10. septembra pa bomo izvedeli, po kateri ceni bomo dobili plačano,« opozarja kmet Miloš na razloge, zakaj skušajo čim več mleka predelati sami, saj jim gre za večjo dodano vrednost.

Članek je bil objavljen v 35. številki Dolenjskega lista 2. septembra 2021

Pavel Perc