DL: Portret tedna - Stanislav Matija Tomazin

28.10.2021 | 11:15

»Spoštujem bolj dejanja kot govorjenje,« na kratko svoj značaj povzame častni meščan Kostanjevice na Krki. Kdor Staneta, kakor kličejo 74-letnega Kostanjevičana Stanislava Matijo Tomazina prijatelji, vsaj malo pozna, ve, da je to povedal iskreno, ta skromen človek, ki resnico ljubi bolj kot hvalo in prazno govoričenje. Prav zato je med ljudmi tudi tako priljubljen. Rojen v Orehovcu v kmečki družini, za starejšo sestro Tilko, ki je omožena na Dobravi pri Podbočju, in pred Jožetom, s katerim sta, k sreči, brez praske preživela tragično nesrečo na domačem dvorišču, ko se je prevrnil voz s krmo, ki pa je bila usodna za očeta, sicer izkušenega »furmana«. Hudo je bilo, ko so otroci (Stane jih je štel komaj 15) ostali brez očeta in so morali hitro odrasti. Tilka si je kmalu poiskala službo in skromno življenje na majhni kmetiji je postalo znosnejše. Lačni ravno niso bili, kakšnega razkošja pa si družina tudi ni mogla privoščiti.

Mami je Stane, ki je bil uspešen v osnovni šoli, rekel, da bi šel naprej v novomeško gimnazijo, ker da širino in ker so z Novim mestom boljše zveze. »Ko sem že končal študij agronomije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, mi je večkrat Lado Smrekar v Kostanjevici rekel, da me je prej videl na Institutu Jožef Stefan kot pa na agronomiji.« Stane je bil slabi dve leti asistent – raziskovalec na Kmetijskem institutu v Ljubljani. Bil je čisto blizu magisterija ekonomije, vpisal je 3. stopnjo ekonomije, manjkala sta mu le še izpit in magistrsko delo, a je ugotovil, da ne bo imel od tega študija nobene koristi in mu ni bilo nikoli žal, da ekonomije ni dokončal. Potem je našel dobro delo kot vodja analitsko-planske službe v Perutninskem kombinatu Pivka. Pravi, da se je od takratnega direktorja Pivke Staneta Kaluže, ki ga je nasledil, veliko naučil. Cel mandat je bil Tomazin glavni direktor Pivke, ki je imela takrat 700 delavcev in okoli 400 kooperantov. Spoznal je zanimive poslovne in kulturne običaje Arabcev, Rusov in Srbov. Pivko je zapustil, ker je bilo malo naporno hoditi vsak teden domov na Mohor obdelovat vinograd. Še vedno z ljubeznijo skrbi za okrog 1600 trsov, pri tem pa mu izdatno pomagata soproga Vera, ki v zadnjem času, ko ima težave s koleni, poskrbi za vsa zelena dela in se vključuje tudi v rezatev, ter najstarejši sin Matija, ki se uspešno spogleduje tudi s kletarjenjem. Srednji sin Stane je gledališki igralec, najmlajši, Jernej, pa se ukvarja pretežno z organizacijo odmevnih prireditev po Slovenji.

Ko je Tomazin postal direktor tozda Poljedelstvo – meso je bil direktor Agrokombinata Krško Franc Juvanc. Takrat je bil zlasti vpet v sanacijo prašičje farme Pristava. »Po finančni sanaciji smo delali še razne poizkuse, da bi gnojevko s celulozo in z lubjem kompostirali.« Po osmih letih izzivov je našel novega, kot direktor Kmečke zadruge Kostanjevica na Krki in naposled še kot vodja tehnične službe KZ Krka Novo mesto, kjer se je tudi upokojil. Že v času službovanja in še danes opravlja tudi cenitve kmetijskih zemljišč. V vsem tem obdobju pa se je razdajal s svojimi organizacijskimi sposobnostmi za povezovanje in motiviranje ljudi ter s prislovično natančnostjo in preudarnostjo pomembno prispeval k napredku dolenjskih Benetk. Bodisi kot dolgoletni predsednik Društva vinogradnikov Kostanjevica na Krki, ki ga je vodil skoraj četrt stoletja in ko so Kostanjevičani kar osemkrat organizirali Teden cvička, ali ko je bil med pobudniki ustanovitve Društva domače koline Kostanjevica na Krki in njegov prvi predsednik, kjer je soustvarjal prireditev Praznik domačih kolin, ki je bila takrat edinstvena v Sloveniji, in Praznik vina, kruha in suhega sadja. Leta 1998 je bil med ustanovnimi člani Planinskega društva Polom. Zaslužen je za sloves, promocijo in kakovost cvička, pridobitev lesenega mobilnega hrama in enološkega laboratorija. Pa tudi za organizacijo mnogih izobraževanj za člane društev, strokovne ekskurzije in dogodke ter urejanje premoženjskih zadev za društva. Velik poudarek je namenjal ohranjanju naravne in kulturne dediščine vinogradništva in vinarstva. Leta 2006 ga je Zveza društev vinogradnikov Dolenjske zaradi izjemnih zaslug na področju vinogradništva in vinarstva imenovala za ambasadorja cvička. Od leta 1992 dalje je tvorno deloval v organih Sveta krajevne skupnosti Kostanjevica na Krki, sodeloval pa je tudi pri aktivnostih, povezanih z ustanovitvijo Občine Kostanjevica na Krki. Kot so omenili ob podelitvi ključa mesta Kostanjevica na Krki in naziva častni meščan, je Tomazinov neprecenljiv prispevek tudi pri projektu vzpostavitve telefonije v Kostanjevici na Krki, saj je vodil celoten finančni inženiring v odnosu do Pošte Slovenije oziroma Telekoma in izvajalcev del. Veliko ljubezen in pripadnost kraju je pokazal kot član organizacijskega odbora ter predsednik komisije za finance pri izvedbi praznovanja ob 750-letnici mesta Kostanjevica na Krki.

Članek je bil objavljen v 34. številki Dolenjskega lista 26. avgusta 2021

Pavel Perc