DL: Arheološka izkopavanja v Metliki - Med pričevalci časa tudi prstni odtis

23.10.2021 | 16:15

Ekipa arheologov in njihovih pomočnikov (foto: Sonja Bezenšek)

Ekipa arheologov in njihovih pomočnikov (foto: Sonja Bezenšek)

Kristjan Husič z eno od arheoloških najdb (foto: Božidar Flajšman)

Kristjan Husič z eno od arheoloških najdb (foto: Božidar Flajšman)

V starem mestnem jedru Metlike so na delu arheologi. V sklopu gradnje toplovoda novomeško podjetje Arhat opravlja arheološke raziskave terena pod vodstvom arheologa Aleša Tirana. Iščejo pretekle sledi, da jih povežejo s sedanjim časom.

V Arhatovi ekipi so še absolvent magistrskega študija arheologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani Kristjan Husič ter trije dijaki in dva študenta, vsi iz naše regije. Kristjan Husič je v krajšem filmu, ki sta ga posnela z dr. Božidarjem Flajšmanom, Metličanom, ki že vrsto let živi in dela v Ljubljani, predstavil delo in nekaj najbolj zanimivih najdb, za naš časopis pa je spregovoril tudi o tem, kako je raziskovati preteklost v domačem okolju. Doma je namreč s Stražnjega Vrha pri Črnomlju.

»Že od nekdaj me zanima preteklost oziroma zgodovina, tako da sem že kot srednješolec nekajkrat delal z arheologi. Takrat so me delo in predvsem najdbe prevzele in odločil sem se za študij arheologije. Občutek raziskovanja arheološke preteklosti domačega okolja pa je izjemen. Dejansko odkrivamo sledi življenja ljudi, ki so na tem območju živeli že dolgo pred nami. Način življenja je bil drugačen, veže pa nas prostor. Mislim, da se premalo zavedamo te povezanosti. Menim, da je ravno ta miselna povezava med preteklostjo in sedanjostjo potrebna, da si ljudje kulturno dediščino vzamemo za svojo. S tem jo začnemo bolj ceniti in ohranjati. In to je smisel arheologije,« pove Husič.

POVEZANI V SLEDEH PRETEKLOSTI

Arheologi s posebnimi strguljami, metlicami in drugim potrebnih orodjem za nežno odstranjevanje zemljine brskajo za preteklostjo, prenašajo polna in prazna vedra, se ozrejo drug po drugem, kakšno rečejo in tiho nadaljujejo svoje delo. Staro mestno jedro Metlike je njihovo svetišče, prostor, kjer v modernem času iščejo sledi preteklosti.

Razkopano mestno jedro Metlike (foto: Sonja Bezenšek)

Razkopano mestno jedro Metlike (foto: Sonja Bezenšek)

»Na osnovi predhodnih raziskav oziroma testnih jarkov, ki smo jih izkopali že pred dvema letoma, smo na teh odsekih, kjer zdaj delamo, zaznali arheološke ostanke. Na podlagi tega so bila predpisana arheološka izkopavanja, ki smo se jih lotili in jih delno že zaključili, nadaljujemo še na preostalem delu Mestnega trga. Na trasi na Trgu svobode smo po odstranitvi modernih nasutij za asfalt odkrili novoveško tlakovanje iz 18. stoletja, ga dokumentirali in odstranili, pod njim pa že naleteli na prazgodovinske naselbinske ostanke,« je navdušen absolvent magistrskega študija arheologije.

V teh plasteh je ekipa odkrila ostanke prazgodovinske hiše, zoglenelih lesenih brun, najdena ožgana glina pa je nakazovala tudi na ostanek kuhinjske peči. Zanimivo razkritje je še ostanek jarka, ki je bil z obeh strani obdan z lesenim tramom, nanj pa postavljena stranica objekta.

»V okviru te prazgodovinske hiše smo odkrili tudi eno od jam z ostanki prazgodovinskih statev z velikimi keramičnimi utežmi, težkimi tudi več kot kilogram, in obilico keramičnih izdelkov. Izkopali smo tudi nekaj kuhinjskega, shrambnega in servirnega posodja. Številni kosi so skoraj v celoti ohranjeni,« pripoveduje Husič. Velika verjetnost je, da se ta hiša nadaljuje tudi na trasi izkopa proti občini. Leta 1991 so na tem delu metliškega mestnega jedra že bili na delu arheologi pod vodstvom arheologa z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Novo mesto in njegovega dolgoletnega vodje Danila Breščaka. Na vogalu Trga svobode in Mestnega trga so takrat odkrili prazgodovinsko peč, ki bo kmalu predstavljena v sklopu nove arheološke zbirke v Belokranjskem muzeju.

Kristjan Husič in Aleš Tiran med izkopavanji v metliškem mestnem jedru (foto: Zvonka Janežič)

Kristjan Husič in Aleš Tiran med izkopavanji v metliškem mestnem jedru (foto: Zvonka Janežič)

Arheologi trenutno izkopavajo na Mestnem trgu, kjer čistijo novoveško cesto. Na višjem nivoju so že odkrili sicer mlajše tlakovanje, ki pa je bilo zelo slabo ohranjeno, saj so kasnejša tlakovanja – kocke in zdaj asfalt – to uničila. Najden je bil zgolj manjši otoček. Se pa pod njim že kaže starejše tlakovanje, ki je prav tako novoveško in so ga našli tudi v plasteh na Trgu svobode.

NAJDBE SI JE MOGOČE OGLEDATI

Vse, kar so zdaj našli v plasteh starega metliškega jedra, bodo arheologi poslikali, opisali in izmerili s totalno postajo, potem pa nadaljevali izkopavanja v nižjih plasteh. Kristjan Husič pravi: »Sprva smo našli ostanke tega novoveškega tlakovanja, več kamnov, nabitih v zemljo. Nad njimi smo odkrili črno glineno plast z ostanki oglja, s katero so ti kamni zasuti. To je dokaz, da je tu nekaj zgorelo. V tem tlaku smo našli tudi različne odlomljene dele keramike, kakšen žebelj, vendar so najdbe dokaj skromne. Na nekaterih delih pa se že kaže skalna osnova. To pomeni, da so takratni prebivalci uporabili naraven teren v sami izgradnji novoveškega tlakovanja. Predvidevamo, da se ta vleče po celotni trasi oziroma ulici. Tu izkopavanja namreč še nismo zaključili.«

Izbor najdb, ki so jih so arheologi že oprali in pripravili za prvo predstavitev, je še vedno na terenu. Husič nam je pokazal eno od piramidalnih uteži, ki je bila najdena v sklopu prazgodovinskih statev, in še eno podobno manjše velikosti. Skozi te uteži je bila nekoč napeljana vrvica, ki je utež napela in s tem omogočila tkanje. Na ogled so tudi ostanki kuhinjske in servirne keramike, med njo zanimiv in v celoti ohranjen lonček. Izjemen pa je košček oziroma ostanek ožgane gline, ki je bila uporabljena kot omet objekta. Na eni strani so ostanki vejevnega prepleta, saj so v preteklosti iz vejevja naredili preplet in ga zagladili z glino, da je omet postal trši. Na drugi strani te ožgane gline pa sta dva prstna odtisa železnodobnega prebivalca Metlike.

Keramično posodje (foto: Kristjan Husič)

Keramično posodje (foto: Kristjan Husič)

ARHEOLOGA SE NAJDBE DOTAKNEJO

»Odkritje prazgodovinske hiše in pripadajočih artefaktov je samo po sebi izjemno. Najbolj se me je dotaknila prav najdba prstnega odtisa. Prevzelo me je predvsem zaradi velikosti odtisa, ki je približno tako velik kot moj. Je nekakšna direktna povezava s prazgodovinskim prebivalcem tega prostora. In to me je spodbudilo k razmišljanju, kdo je bil, s čim se je ukvarjal, o čem, predvsem pa, kako je razmišljal, katere kraje je obiskoval in podobno. Kar nekaj časa sem se ukvarjal s tem nekdanjim Metličanom,« navdušeno pove mladi arheolog Kristjan Husič.

Med preostalimi najdbami z metliških mestnih trgov je tudi več različnih keramičnih lončkov. »Enega od teh krasi primitivno okrasje, linije niso pravilne, prav tako ni pravilnih okrasov. Gre za grob izdelek, kar nakazuje njegovo starost in prav zato je toliko bolj izjemen. V sklopu statev smo našli tudi dele preslic, v eni od posod pa celo ostanke semen in zoglenelih koščic, tako da bomo z nadaljnjimi raziskavami ugotovili, kakšno hrano so hranili v teh posodah oziroma kaj so med drugim tedanji prebivalci jedli,« je nad najdbami očaran Husič.

Metliški mestni trgi zagotovo skrivajo v sebi še kaj, predvsem pa skromno življenje in delo preteklih generacij, pričevalcev nekega časa. »Preteklost nas povezuje s sedanjostjo in prav zato je arheologija tako pomembna. Rad imam to delo, izkopanine in zgodbe, ki jih povezujejo obdobja daleč pred nami,« pa najin pogovor zaključi Belokranjec, ki ga je preteklost navduševala že kot mladega fantiča. Zagotovo nam bodo metliške najdbe, izkopane iz plasti le meter ali dva pod našimi koraki, povedale še marsikaj.

Članek je bil objavljen v 33. številki Dolenjskega lista 19. avgusta 2021

Renata Mikec

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (1)

24.10.2021Oceni vl 

Mladi absolvent arheologije je bil prisoten tudi pri izkopavanjih v starem mestnem jedru v Črnomlju. Domača "roka" pri odkrivanju naše zgodovine v Beli krajini je še kako zaslužna za vse skupaj, uspeh izkopavanj je zagotovljen. (vika lozar)

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava