Multikulturnost in Evropa: Lokalne skupnosti nosijo največje breme, a so lahko tudi del rešitve

23.10.2021 | 09:30

Z leve proti desni: dr. Klemen Grošelj, Tina Cigler, prof. dr. Jure Gombač in Miroslav Strniša.

V sklopu Konference o prihodnosti Evrope je evropski poslanec dr. Klemen Grošelj (Renew Europe/LMŠ) v Novem mestu včeraj gostil razpravo o izzivih multikulturnosti Evropske unije, predvsem s stališča lokalne skupnosti. Pred polno banketno dvorano Hiše kulinarike so o migracijah, slabih in dobrih praksah integracij, pa tudi romski skupnosti govorili prof. dr. Jure Gombač, višji znanstveni sodelavec z Inštituta za izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, ter strokovna sodelavca Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto Tina Cigler in Miroslav Strniša.

Da so migracije od nekdaj del naših življenj, je uvodoma spomnil dr. Jure Gombač in nadaljeval, da – kljub temu, da evropski trg delovne sile migrante potrebuje – so težave z integracijo, saj jo mnogi vidijo zgolj kot asimilacijo. »Za uspešno integracijo morata prispevati obe strani, tako večinsko prebivalstvo kot priseljenci. Lokalne skupnosti imajo pri politikah tega področja običajno najmanj besede, hkrati pa nosijo največje breme,« je rekel in navedel nekaj uspešnih primerov integracijskih politik ter opozoril na naraščujoče težave, v kolikor se integraciji izogibamo. »Prosilci za azil imajo podobne težave kot ostale ranljive skupine, in sicer težave z nastanitvijo, iskanjem dela, z jezikom, zdravstvenim varstvom … Kar vodi v marginalizacijo in revščino. Bazen delavcev z območja Balkana ne zadostuje več, delavce iščemo od Ukrajine do Moldavije, kako se bodo z njimi soočili naši zdravniki, učitelji, kulturni mediatorji? Pogrešamo neko vizijo in dolgoročno rešitev.« Ob tem je navrgel, da tudi ko stroka ali nevladne organizacije »naberejo košarico dobrih praks«, je nimajo nikomur v lokalni skupnosti predati.

Na pobudo evroposlanca dr. Klemna Grošlja je v Novem mestu potekala razprava Multikulturnost in Evropa.

Če se lahko Novo mesto iz preteklosti pohvali z uspešnimi primeri integracije tujih delavcev in študentov, pri čemer so nemajhno vlogo odigrale prav nevladne organizacije, kot je DRPD, ima po drugi strani še vedno težave z integracijo avtohtone skupnosti, kot je romska. »Nihče ni zadovoljen z današnjimi razmerami, a so te rezultat našega dosedanjega ukrepanja. In očitno pri reševanju romske problematike nismo bili uspešni, kljub vsem strategijam in politikam,« je dejala Tina Cigler in kot enega od vzrokov tega neuspeha navedla parcialno in nekontinuirano reševanje slabe izobraženosti, brezposelnosti, slabih bivanjskih razmer in zdravja tukajšnje romske skupnosti. »Sistema socialne podpore na eni strani in višino minimalne plače na drugi strani niso postavljali Romi, ampak večinsko prebivalstvo. Kdo ima torej dejansko moč, da karkoli spremeni?«

Sprememba na bolje je glavni motiv vrste delovnih migrantov in študentov, ki prihajajo v dolenjsko prestolnico, je povedal Miroslav Strniša, ki ja na podoben način prispel pred dobrima dvema letoma, zdaj pa preko društva pri integraciji pomaga prav mladim. »Nočna mora vseh so upravne enote. Če ponazorim s primerom: začela se je epidemija, fant se je želel zaposliti, a ni vedel ali sploh sme ali ne. Na uradni odgovor države je čakal pet mesecev! To je pet mesecev brez možnosti dela in zaslužka za preživetje, s tem da ni niti vedel, ali se sme vrniti v domovino, da ne bi še tako ogrozil svojih možnosti, da ostane tu. In tega ni malo.« Po njegovem mnenju bi lahko več pri integraciji, na primer z dodatnimi urami slovenskega jezika ipd., naredile tudi posamezne fakultete ali drugi (pod)sistemi, ki jih novačijo za prihod v Slovenijo, potem pa nemalokrat pustijo na cedilu.

Na razpravi so gostje govorili o izzivih migracij, prihodnosti Evropske unije, primerih dobrih in slabih praks integracij ipd.

»Vsi ste brali, kako so Angleži ostali brez goriva. Primanjkuje jim od pet do 15 tisoč voznikov. A jih nimajo. In enkrat ni goriva, drugič ne bo zelenjave ali kruha. S tem da je brexit uspel tudi s trditvijo, da se bodo tako znebili migracij,« je o posledicah pomanjkanja delovne sile v Angliji in tudi drugod po Evropi spregovoril dr. Klemen Grošelj. O samem namenu današnjega posveta pa že uvodoma dejal, da »gre za kamenček realnosti v bruseljskem mehurčku«. Na ravni institucij, kot so Evropska komisija, Svet EU ali Evropski parlament se vrstijo razprave o prihodnosti evropske družine, poslanci pa lahko s tovrstnimi dogodki neposredno slišijo pričakovanja prebivalcev.

Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto