Francoski kamen in Ilirske province; so tam ubili mladega Francoza?

20.10.2021 | 11:20

Francoski kamen in Ilirske province; so tam ubili mladega Francoza?

Po porazu Avstrije pri Wagramu in podpisu Schonbrunnske mirovne pogodbe, je Napoleon 14. oktobra 1809 ustanovil ILIRSKE PROVINCE, ki so obsegale Tirolsko, Zahodno Koroško, Kranjsko Goriško, Trst, Kranjsko, Istro, Vojno Krajino, Dalmacijo, Boko Kotorsko in del Hrvaške (južno od Save). Glavno mesto Ilirskih provinc, ki so imele cca 1,5 mio prebivalcev, je bila Ljubljana. Uradni jeziki so bili poleg prevladujoče francoščine tudi slovenščina, hrvaščina, italijanščina in nemščina. Napoleon je tako odrezal poraženo Avstrijo od morja in vzpostavil kopensko povezavo Francije z Otomanskim cesarstvom ter onemogočil Angležem trgovanje s kontinentom. Slovenci se tega obdobja najraje spominjamo predvsem zaradi uvedbe slovenščine v osnovne in srednje šole in urade.

Belo krajino, kakor tudi druge dele domovine, veže na ta čas več stvari; v Krajinskem parku Kolpa pa je ena pomembnejših zanimivosti iz tega časa »Francoski kamen« - to je kulturni spomenik lokalnega pomena; s polnim imenom Dalnje Njive – Francoski kamen (EŠD: 19325); enota dediščine: spominski objekti in kraji.

Med ljudmi kroži veliko zgodb o zgodovini poimenovanja kamna ob reki Kolpi pod vasjo Daljne Njive. Nekatere (ki se včasih pripovedujejo pohodnikom) govorijo o veliki zmagi Polancev (prebivalcev Polanske doline ob Kolpi) nad močno francosko vojsko. Pa je resnica verjetno bolj skromna, a vseeno zanimiva, saj zgodovinskih podatkov o velikih bitkah v tem okolju ni.

Mogoče je še najbližje resnici zgodba o tem, da so se prebivalci Sinjega Vrha (takrat se je ta vas še imenovala Svinjski Vrh) sprli s francoskimi stražarji in jih nekaj tudi ubili. Na priprošnjo žensk iz vasi, da naj prizanesejo mladoletnemu vojaku, ki je kleče prosil za milost in dokazoval, da ni brezbožnik (kar naj bi Francozi bili) tudi s tem, da je pokazal, da na prsih nosi božjo svetinjico, so mu »prizanesli«. Namreč prizanesli bi mu naj tako, da ga niso ubili in so ga »le« vrgli v reko Kolpo. A ko je iz nje uspel priplavati na breg, so ga vseeno pobili s kolom – in to naj bi se zgodilo na mestu, kjer je ob bregu kamen, ki ga sedaj imenujemo »Francoski kamen«. Po posrednih zapisih tega dogajanja se naj bi to zgodilo v noči iz 8. na 9. oktober 1809.

Sicer pa so v tem obdobju takratne oblasti res poročale o kmečkih uporih v Beli krajini in celotnem Pokolpju. In največji naj bi bili prav v Predgradu in Kostelu. Sledil naj bi povračilni ukrep Napoleonovih vojakov, ki so požgali Predgrajsko graščino.

Danes veže Javni zavod Krajinski park Kolpa veliko projektov sodelovanja s francoskimi kolegi. Med pomembnejšimi je tudi sodelovanje s francoskimi univerzami, visokimi šolami in liceji; predvsem s področja varstva narave in kmetijstva. Tako je v zadnjih dvanajstih letih prakso v KP Kolpa opravilo 10 dijakov in študentov iz različnih francoskih šol.

Na fotografiji Lilou in Yannic iz Liceja v Grenoblu, ob Francoskem kamnu, ki sta prakso v KP Kolpa opravljala septembra in oktobra 2020. Letos je žal visoka šola za varstvo narave preklicala že izdano soglasje za opravljanje prakse dveh študentov v Adlešičih, saj je bila Slovenije zaradi epidemije COVID-19 pred dnevi uvrščena na seznam rizičnih držav, kamor ne bodo napotili svojih študentov.

Boris Grabrijan

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava