DL: Peter Kočjaž z jadrnico okrog sveta

18.10.2021 | 14:50

Peter in Natalija z jadrnico Timy v ozadju

Kolesarji ne marajo vetra, razen če jim ta piha v hrbet, a to se menda zgodi zelo redko. Drugače je z jadralci, ki brez vetra ne morejo. Radi ga imajo ... Enainštiridesetletni Novomeščan oziroma natančneje Prečenčan Peter Kočjaž je bil nekoč kolesar. Pravi, da ni bil posebno dober, vendar je kot mladinec nekajkrat oblekel tudi dres državne reprezentance, kar kaže na to, da tudi slab ni bil. Danes je jadralec. Najbrž kar dober, saj je bil leta 2015 razglašen za skiperja leta v Sloveniji. Trenutno svojo jadrnico Timy pripravlja za svoje prvo jadranje okrog sveta.

Prvi Slovenec, ki je objadral svet, je bil leta 1990 Jože Mušič, ki je to storil sam in brez sodobnih navigacijskih naprav, s kompasom, sekstantom in s pomorskimi kartami, brez satelitskega telefona in še marsičesa drugega, s čimer si jadralci danes lahko pomagajo med plovbo prek oceanov. Še precej težje pa je bilo pred petsto leti portugalskemu pomorščaku Ferdinandu Magellanu, ki bi bil, če ga ne bi na Filipinih ubili domorodci, prvi človek, ki bi objadral svet in tako dokazal, da je ta okrogel. Njegovo nalogo so končali preživeli člani posadke ladje Victoria, zadnji iz Magellanove flote, na čelu s krmarjem Juanom Sebastiánom Elcanom.

Današnjim jadralcem je obpluti svet nedvomno precej lažje; sodobni pripomočki veliko pomagajo pri navigaciji in tudi zagotavljanju varnosti plovbe. Z jadrnico obpluti svet danes ni nič posebnega, a tako preprosto, kot bi si kdo mislil, pa to tudi ni, saj plovba prek oceanov zahteva ogromno znanja, dobro opremo ter kdaj pa kdaj tudi veliko sreče in poguma.

Peter je dolgo mislil, da je jadranje samo za bogataše.

Z jadranskimi izkušnjami na ocean

Tega se Peter Kočjaž dobro zaveda. Izkušenj mu ne manjka, a jih je pridobil predvsem v Jadranskem morju in v Sredozemlju. Želja preizkusiti se tudi na velikih oceanih in preveriti, ali je Zemlja res okrogla, pa je bila v njem čedalje močnejša. Ko mu je nekdanji smučarski skakalec Miran Tepeš, ki je z jadrnico svet obkrožil že trikrat, povedal, da na oceanih ne piha močnejši in zaradi sunkovitosti neugodnejši veter, kot je senjska burja, le valovi so višji, je vedel, da je pripravljen na veliko avanturo, saj se je v Jadranu preizkusil tudi v najbolj nemogočih vremenskih razmerah.

Peter Kočjaž je po izobrazbi avtomehanik, strojni tehnik in policist, po poklicu pa še marsikaj drugega. Svojo kolesarsko pot je po desetih letih treningov in dirk končal leta 2000, ko se je v klubu zaposlil kot mehanik in potem med drugim tri leta skrbel tudi za kolesa slovenske državne reprezentance ter sedel v spremljevalnem vozilu slovenske ekipe, ko je leta 2001 Andrej Hauptman na cestni dirki svetovnega prvenstva v Lizboni osvojil prvo člansko medaljo na velikih tekmovanjih in ko je Jani Brajkovič leta 2004 v Veroni med mlajšimi člani osvojil prvi naslov svetovnega prvaka.

Peter Kočjaž (foto: I. V.)

Policija, Trimo in rak na modih

Leto dni pozneje je v Tacnu končal šolanje za policista in se zaposlil v Policiji, študiral je tudi informatiko, sedem let je preživel v razvojnem oddelku trebanjskega Trima, potem pa se je zgodilo nekaj, kar je temeljito spremenilo njegovo življenje. Zbolel je za rakom na modih. Do takrat je bil vedno zdrav, tako da niti svojega zdravnika ni imel. Ko je s svojo težavo le našel zdravnika, ga je ta poslal k specialistu, do katerega pa mu je uspelo priti šele po polletnem čakanju.

Ko je končno le prišel do pravega zdravnika, je v ambulanti zavladala panika; operiran je bil že naslednji dan. Najprej je kazalo, da je operacija uspela in da je rešen. Vrnil se je v službo, a so med kontrolo ugotovili, da se je rak razširil. Sledili so trije cikli izjemno agresivne kemoterapije, pred katero je moral obiskati še semensko banko. Med zdravljenjem so se v Trimu odločili, da mu dajo odpoved, ko je prišel z zadnje kemoterapije, pa je v njegovo življenje spet posijalo sonce – rodil se mu je sin. »Zdaj imava rojstni dan hkrati, tisti dan sem se ponovno rodil,« pravi Peter.

Jadranje ni le za bogataše

»Od nekdaj sem se želel potapljati in imeti jadrnico. Mislil sem, da moraš biti bogat, da bi se lahko potapljal in jadral, potem pa sem ugotovil, da se da za čisto pameten denar dobiti manjšo jadrnico, pa sem vzel kredit in jo kupil. Z ženo in s sinom smo jadrali skupaj, bil sem tudi po sto do 150 dni na morju. Tista vsega osem metrov dolga jadrnica je bila kmalu premajhna. Pred petimi leti sem kupil že svojo tretjo jadrnico, ki sem jo po sinu Timiju poimenoval Timy in grem zdaj z njo na plovbo okrog sveta. S to jadrnico sem začel gostiti prijatelje in se udeleževati regat. Želja po plovbi je bilo več, kot je bilo prostora na jadrnici, začel sem delati tudi kot skiper na najetih jadrnicah,« se jadralnih začetkov spominja Peter.

Pogovor z Miranom Tepešem je v njem spodbudil željo, da bi tudi sam s svojo jadrnico objadral svet. Pred tremi leti se mu je na jadrnici pridružila Natalija Ogrinc, njegova nova partnerica, in skupaj sta med drugim odjadrala tudi do Grčije in obiskala Filipine ter začela kovati načrte o poti okrog sveta. »Sam na pot okrog sveta ne bi šel. To je tudi njena želja. Naredila je vse potrebne izpite, jadralnega in potapljaškega, tako da sva zdaj pripravljena za veliko avanturo,« odločno zatrdi Peter, ki je moral zaradi podviga, ki bo predvidoma trajal dve leti, pustiti službo v novomeški tovarni zdravil Krka.

Ko se bo 4. septembra odvezal od pomola v Portorožu, Natalije še ne bo na krovu. Se bo pa na Timyja vkrcala dr. Daniela Turk, oceanografinja, Novomeščanka, znanstvenica, ki sicer živi v Kanadi in je med drugim več let delala tudi za Naso, trenutno pa je doma, saj ne sodeluje pri nobenem aktualnem projektu. Petru se bo na jadrnici pridružila, da bo opravila nekatere oceanografske raziskave. Natalija se bo Petru pridružila na Kanarskih otokih.

Timy je 39 čevljev dolga jadrnica proizvajalca Jeanneau, model Sun First 39. Čeprav je bila izdelana že leta 1991, je še danes v dobri kondiciji in pripravljena, da obpluje svet.

Jadran, Sredozemlje, Atlantik …

Kot rečeno, se bo Timyjeva plovba okrog sveta začela v Portorožu, od tam pa prek Jadranskega in Sredozemskega morja nadaljevala prek Atlantika do Karibov ter prek Panamskega prekopa v Tihi ocean. Sledila bosta obisk Francoske Polinezije in Tahitija ter plovba prek Indijskega oceana proti Evropi. Domov naj bi se vrnila po dobrih dveh letih.

Ob začetku plovbe se bo Peter, kot pravi, odpovedal pitju kave, ki jo ima sicer zelo rad, saj bi zaloge kave za dve leti na barki vzele preveč prostora. Bo pa imel na krovu potapljaško opremo s kompresorjem, napravo za pripravo pitne vode iz morja, poseben reševalni splav z zalogami hrane, vode in opremo za reševanje, vetrni generator, sončne celice …

Sodobne komunikacijske naprave jadralcu danes omogočajo marsikaj. Peter in Natalija bosta s seboj vzela kar nekaj snemalne opreme, vključno z dronom za atraktivne zračne posnetke, posneto gradivo pa bosta sproti objavljala v svojem blogu, na kanalu YouTube in še kje, tako da bodo tisti, ki jih zanima njuno potovanje, sproti obveščeni o vsem, kar se jim bo dogajalo na poti.

»Če bo koga najina pot premamila, da bi si želel, da se nama pridruži, je na krovu najine jadrnice vedno dobrodošel, le pot do kraja, kjer bi se nama pridružil, si bo moral organizirati,« k sodelovanju pri njunem podvigu jadralne navdušence vabi Peter.

Članek je bil objavljen v 33. številki Dolenjskega lista 19. avgusta 2021 (PRIPIS UREDNIŠTVA: PETER JE DEJANSKO, TAKO KOT JE NAČRTOVAL, NA POT OKOLI SVETA ODPOTOVAL 4. SEPTEMBRA. SPREMLJATE GA LAHKO NA DRUŽBENIH OMREŽJIH.)

Igor Vidmar, fotografije so iz osebnega arhiva Petra Kočjaža